Zdaj govori pesnik

»Napisal sem / tisoč in en haiku. / Še več jih nisem.«

»Morda se pesmi, / ki jih nisem napisal / spomni drug pesnik.«

»Tudi civilizacija kot taka brez poezije ne vzdrži, a se tega večinska kultura ne zaveda – vendarle pa institucionalno ohranjanje poezije priča o njenem pomenu.«

»Istočasno pa le poezija ohranja dejansko zavest o čudu obstoja in zavesti. O tem, da obstoj vsega žari v skrivnosti.«

»Lirika je izraz popolne lepote in hkrati razumski ter artistični napor.«

»Ko prispeš najprej veliko bereš / obiskuješ gledališče / poigravaš se z idejami / ki ti naslikajo idilo na lica / ulice se ti počasi zarežejo v stopala / naglas in značilni premori / te vedno pogosteje obiščejo v spanju / ko pišeš prvo kartico domov / se za trenutek zdrzneš ...«

»Nisi več Dorian Gray, / postal si le slikar, / mesto modela sem zasedel jaz.«

»Zdaj se sprašujemo, vnuki humanistov, / zakaj se meč ni spremenil v snežno perut, / krožečo nad oltarjem večne pomladi.«

»ni, ne med pesniki, ne med vojščaki, / še manj med zvermi, kopenskimi živalmi / in pticami, nikogar, ki bi si ne želel / zboleti od ljubezenskega hrepenenja.«

»Pomislil sem, / kakšen blažen, ustvarjalen mir .... / Kako pošteno sem se motil!«

»v katerih časih že živiva?«

»Kot kača se plazim / za menoj sopejo hudourne vode / prek mene pršijo strupeni hlapi / kot prhel prah jih moram goltati.«

»Je zimski čas prezgodnjega večera. / Morje brezmejno k jugu se razstira: / kadar ni vetra, mlačno je in milo. – / Kdaj že je sonce mreže posušilo // kdaj že, odkar ni več za lov nikogar, / odplavala je zadnja riba uboga, / kdaj že sklenili angeli arhitekti / so vás in otok in ves svet podreti.«

»Skupina za raziskovanje in produciranje glasbeno-poetskih interakcij.«

»Večino glasbeno-poetskih idej za njihove skladbe je takrat prispeval Tomaž Pengov.«

»Pesem mi, Muza, zapoj, o možu, ki mnogo je blodil,daleč po svetu okrog, ko sveto je Trojo razrušil …«

»Predstavljaš živo vez med tem, kar je bilo, in tem, kar bo.«

»Gole gore spregovore kot grozne gore.«

»Bagdad je bil moja ljubezen / in moje prekletstvo.«

»Čas je. Zrak je pripravljen. V nebu je odprtina.«

»mesto se prebuja v mravljišče, ki / objame ulice in ceste, z grmenjem, v nalivu pade / senca čez obraze in se zaprejo drobcena očesca na odhajajoči // ladji, kot se zaprejo okna v razprostorjenem / salonu in majhna vratca v kapitanovi kajuti.«

»kobanizem vas nenadoma preplavi«

»ta narod je izgubil napotnico za psihiatra. // psihiater je izgubil / smisel / za / cinizem.«

»a imam že dovolj«

»luknjičastim upanjem«

»Veliko je pesnikov, ki imajo dovolj poguma, da se zazrejo v prepad, a zelo malo je tistih, ki imajo dovolj poguma, da se soočijo s srečo in pišejo o njej, in to je tisto, česar sem si želel biti sposoben v svojem pisanju.«

»Srečen, kdor za rokó drži / na odru lepo kdaj aktriso / in upa, da ga doleti / še večja sreča za kuliso.«

»Rodil si se, da se naučiš držati usta zaprta.«

»Hvaljen bodi oblak na travi!«

»Žive naj vsi narodi.«