Ključna beseda: literatura

»Tu smo pri tistem, česar ljudem, ki niso prečkali tropskega pasu bridkosti, pogosto ne uspe razumeti: dejstvo, da je nekdo mrtev, že morda pomeni, da ni živ, vendar ne pomeni, da ne obstaja.«

»Na, Nežka!«

»Na, Francka, to je pa tvoje!«

»Leto razglasila že lani, svoje občane in vse Slovence pa pozvala, naj ga počastijo npr. z branjem del, obiskom rojstnih hiš ali skupnega groba obeh pisateljev.«

»To je le prvi od številnih dogodkov to leto.«

»Na predvečer obletnice Cankarjevega rojstva.«

»Če bi se moška kriminaliteta zmanjšala na žensko, bi lahko ukinili tri četrt zaporov, sodnije bi se razbremenile, in to govorimo o čisto vsej kriminaliteti, ne samo o umorih, ampak tudi o goljufijah, ropih in posilstvih.«

»Zdi se mi, da čim manj želja prinaša čim večjo srečo.«

»Meni se pa zdi, da je depresija stanje z največ željami.«

»Prevelika izbira, preveliko osredotočenje na naše želje in tudi na našo individualnost, nas dostikrat pelje ravno v obratno smer, proč od tistega, kar si v bistvu najbolj želimo, to pa je biti enostavno srečni.«

»Zelo me moti umetna svetloba.«

»To je težava, ki mi je zelo onemogočila marsikaj.«

»Včasih se s prijateljicami pogovarjamo in se sprašujem, kje je čas za vse te stvari, kje je denar za vse te stvari, ki naj bi veljale za ženstvene.«

»Ali je kralj prav ravnal glede na zakone dobrega vladanja na eni in glede na posledice za ljudstvo na drugi strani.«

»Vsak človek je postavljen čez nekaj malega ali tudi velikega, kakor naš kralj, skoraj nihče pa tega ne ve, ali vsaj tako ravna, kakor da ne ve.«

»Zdi se logično. Znano iz literature tistega časa, ne le slovenskih, tudi evropskih pisateljev.«

»pesnica pozorno motri raznovrstne potankosti iz okolja, drobne intimne trenutke, ki pa se vsi zlijejo v širšo sliko, s čimer analizira in razgalja tudi družbeno.«

»Zahvaljena, ti, Nataša, ki bereš in pišeš …«

»Ali Vi še kaj pišete?«

»Iliada je najbolj prodajan Kondor zadnjih 20 let.«

»Knjige z obrezami ali posebno dodanimi vizualnimi učinki so nekaj, kar nas pravzaprav vodi nazaj h knjigi kot fizičnemu predmetu, stran od zaslonske tehnologije.«

»za preplet raziskave in domišljije in spoznanja, da brez zgodbe ni spomina …«

»roman ne sodi in ne poenostavlja, ampak poskuša razumeti.«

»Čutil sem, kako me zebe, ne od mraza, temveč od praznine.«

»Ostajajo drobne stvari, ki preživijo: roka na ramenih otroka, zvestoba brez pogojev, pogled brez pričakovanja, čaj ob večeru pod zimzeleno krošnjo …«

»Kaj je tisto, kar dela človeka resnično velikega?«

»Ko na vprašanja, kaj trenutno počnem, pojasnjujem, da se ukvarjam z življenjem in delom Zofke Kveder, v odgovor velikokrat dobim nazaj vprašanje – a je to tista slikarka? Ne, razlagam. To ni tista slikarka. To je tista pisateljica.«

»Vse te prvoborke še čakajo na svoja znamenja, svoje biografije. Leto Zofke Kveder mi pomeni več kot le usmerjanje žarometov na Zofko, pomeni mi tudi nadvse pomemben korak na poti širšega prepoznavanja in afirmacije tudi njenih po krivici prezrtih sodobnic in predhodnic.«

»Bila je tudi borka za ženske pravice, torej feministka, kot bi rekli danes. Bila je prevajalka, bila je kulturna posrednica, skratka, številne vloge je v tistem obdobju odigrala, ne povsem samoumevne za ženske.«

»Zofka Kveder prikaže, kako težko je uresničevati ta ideal.«