Ključna beseda: literatura

»Ali je kralj prav ravnal glede na zakone dobrega vladanja na eni in glede na posledice za ljudstvo na drugi strani.«

»Vsak človek je postavljen čez nekaj malega ali tudi velikega, kakor naš kralj, skoraj nihče pa tega ne ve, ali vsaj tako ravna, kakor da ne ve.«

»Zdi se logično. Znano iz literature tistega časa, ne le slovenskih, tudi evropskih pisateljev.«

»pesnica pozorno motri raznovrstne potankosti iz okolja, drobne intimne trenutke, ki pa se vsi zlijejo v širšo sliko, s čimer analizira in razgalja tudi družbeno.«

»Zahvaljena, ti, Nataša, ki bereš in pišeš …«

»Ali Vi še kaj pišete?«

»Iliada je najbolj prodajan Kondor zadnjih 20 let.«

»Knjige z obrezami ali posebno dodanimi vizualnimi učinki so nekaj, kar nas pravzaprav vodi nazaj h knjigi kot fizičnemu predmetu, stran od zaslonske tehnologije.«

»za preplet raziskave in domišljije in spoznanja, da brez zgodbe ni spomina …«

»roman ne sodi in ne poenostavlja, ampak poskuša razumeti.«

»Čutil sem, kako me zebe, ne od mraza, temveč od praznine.«

»Ostajajo drobne stvari, ki preživijo: roka na ramenih otroka, zvestoba brez pogojev, pogled brez pričakovanja, čaj ob večeru pod zimzeleno krošnjo …«

»Kaj je tisto, kar dela človeka resnično velikega?«

»Ko na vprašanja, kaj trenutno počnem, pojasnjujem, da se ukvarjam z življenjem in delom Zofke Kveder, v odgovor velikokrat dobim nazaj vprašanje – a je to tista slikarka? Ne, razlagam. To ni tista slikarka. To je tista pisateljica.«

»Vse te prvoborke še čakajo na svoja znamenja, svoje biografije. Leto Zofke Kveder mi pomeni več kot le usmerjanje žarometov na Zofko, pomeni mi tudi nadvse pomemben korak na poti širšega prepoznavanja in afirmacije tudi njenih po krivici prezrtih sodobnic in predhodnic.«

»Bila je tudi borka za ženske pravice, torej feministka, kot bi rekli danes. Bila je prevajalka, bila je kulturna posrednica, skratka, številne vloge je v tistem obdobju odigrala, ne povsem samoumevne za ženske.«

»Zofka Kveder prikaže, kako težko je uresničevati ta ideal.«

»Pa kaj mi to mar? Če ni druge ovire, da bi se poročila z vašim nečakom, mi tega gotovo ne bo ubranila zavest, da sta si njegova mati in teta želeli, naj bi se poročil z gospodično de Bourgh.«

»Naj mi bo izjemoma dovoljeno, da najpoprej omenim, kako so 1969 leta, ko je izšla knjižica o slovenski suverenosti, najmanj napadalni duhovi vzklikali, naj pišem novele in naj pustim politiko politikom.«

»Predobro vem, da grda sem, nakazna, / da leta že visim kraj stare hiše, / a vendar vsaj v nočeh se zdim prijazna, / ko senčne črte po zidovih riše / svetloba moja, ki spod motnih stekel vre.«

»Ampak tudi radio je imel svoje adute, ki so delovali drugače kot tisto, kar smo lahko spremljali na zaslonih.«

»Kar delaš na novo leto, delaš potem tri sto petinšestdeset dni.«

»Če deliš sebe z vsemi, ne pomeni, da si od vseh.«

»Sredi zime sem končno spoznal, da je v meni nepremagljivo poletje.«

»Pomislim, v hoji, pešačenju se skriva nekaj globljega, kar začutim, šele ko se odpravim na daljši sprehod ali pohod, ali po drugi strani, kadar sem sredi pisanja knjige, bodisi romana ali pesniške zbirke. Pišem predvsem v ritmu tistih, ki hodijo peš, torej v dolgih in vase zavitih stavkih. Hoja je način spominjanja.«

»Kar se dogaja okrog nas, je spomin, vprašanje je samo, kdo se še spominja.«

»Pesništvo je že tisočletja oblika človekovega spraševanja o smislu življenja, predvsem pa iskanje lepega in presežnega, tako so bili prav pesniki tisti, ki so se v davnini prvi spraševali o naravi sveta in skrivnostih vesolja.«

»Pomislim, v hoji, pešačenju se skriva nekaj globljega, kar začutim, šele ko se odpravim na daljši sprehod ali pohod, ali po drugi strani, kadar sem sredi pisanja knjige, bodisi romana ali pesniške zbirke. Pišem predvsem v ritmu tistih, ki hodijo peš, torej v dolgih in vase zavitih stavkih. Hoja je način spominjanja.«

»Kar se dogaja okrog nas, je spomin, vprašanje je samo, kdo se še spominja.«

»Pesništvo je že tisočletja oblika človekovega spraševanja o smislu življenja, predvsem pa iskanje lepega in presežnega, tako so bili prav pesniki tisti, ki so se v davnini prvi spraševali o naravi sveta in skrivnostih vesolja.«