»vsakič znova se je treba / sestaviti, se podati / po razsušenih poteh, / razbirajoč strune v jazih, / se zaviti v zrak, dihati, / nerazvozljive ure / ali čakati na poševen dež.«
»Literarni večer, v katerem je Kreft izčrpno pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju.«
»Káj Petrarkov, káj nam Tasov / treba pevcov je prijetnih? / slišim od butic neukretnih …«
»Bil o j e k o t molit ev , k o t ro t i te v, k o t zaklin j anje. Bil a je p esem.«
»nosi v sebi eterično lepoto artikulirano zadrževane eksplozije občutij, ki z milino odpira bralčevo duhovno srce, da v njej potone do samega izvora, in žarči plamenenje življenja in stvarjenja v premenah vidnega in nevidnega sveta.«
»V zgolj čakanju brez planerjev in spomina, / tik preden zavlada red številk, / je soba na drugi strani stene / tu.«
»Mineva 120 let od rojstva Bratka Krefta, ki je bil mnogostranski ustvarjalec.«
»Nikar ne zamudite vrhunske sodobne slovenske lirike v vrhunski interpretaciji.«
»Pesnica zelo odkrito in neposredno upesnjuje svojo izkušnjo, upanje in pričakovanja.«
»Nikar ne zamudite vrhunske sodobne slovenske lirike v vrhunski interpretaciji.«
»Pesnica zelo odkrito in neposredno upesnjuje svojo izkušnjo, upanje in pričakovanja.«
»Kaj so prinesle vse vojne tega sveta? Nič! Nič usodno bistvenega za srečnejše življenje ljudi, pač pa kopico, kaj kopico, gore nedolžnih žrtev in trpljenja.«
»Le znanost, dobrota, umetnost, toleranca, razumevanje, sočustvovanje, naklonjenost … in še veliko prvin omike bi lahko naštel … izboljšujejo svet, a kaj ko jim nenehno mečejo polena pod noge, ko ima vse dobro toliko ovir.«
»Oj, zdaj gremo, oj, zdaj gremo, nazaj še pridemo …«
»Kaj so prinesle vse vojne tega sveta? Nič! Nič usodno bistvenega za srečnejše življenje ljudi, pač pa kopico, kaj kopico, gore nedolžnih žrtev in trpljenja.«
»Le znanost, dobrota, umetnost, toleranca, razumevanje, sočustvovanje, naklonjenost … in še veliko prvin omike bi lahko naštel … izboljšujejo svet, a kaj ko jim nenehno mečejo polena pod noge, ko ima vse dobro toliko ovir.«
»Oj, zdaj gremo, oj, zdaj gremo, nazaj še pridemo.«
»Šele ko pridemo v nepopolno tišino gozda, / med pravo listje, otipljiv šelest, / mahovit, mehek, vlažen mrak – / bomo postali podobni mahu in skorji …«
»Nimam nič drugega kot svojo preteklost. Vendar to ni več niti sreča niti ponos: ena sama uganka, tesnoba. Rada bi mu izpulila njegovo resnico. Toda, ali človek lahko zaupa svojemu spominu?«
»Kadar so me vprašali, kakšna je razlika med filmsko in gledališko igro, sem ponavadi odgovoril, da takšna, kot razlika med konzervo in slastno pečenko.«
»Star kmet sem zdaj, požvižgam se na uradni položaj!«
»Nič vljudnega ne bo v našem Othellu.«
»Mi smo zanalašč politično nekorektni.«
»Vsakič znova to gledalca navduši.«
»Radijska igra Slabe ceste me je vnovič navdušila v povezavi s terenskim delom.«
»Emeidov Rihard II. pokriva Kennedyjeva šestdeseta leta dvajsetega stoletja, Henrik IV. sedemdeseta, Henrik V. devetdeseta in iraško vojno, Henrik VI. pa afganistansko v dvatisočih, pri čemer njegov Rihard III. preskoči na leto 2015 in z njim kritizira kanadskega medijskega magnata Pierra Karla Péladeauja, tedanjega vodjo quebeške nacionalistične stranke Parti Québécois.«
»Kdor ima moč, da rani, a sam tega ne stori, kdor premika druge, sam pa je kot kamen mrzel, neomajen – po pravu milost božjo deduje.«
»Njegova predanost gledališki umetnosti presega zavezanost kolektivnim uspehom matičnega gledališča.«
»To je močno zaznamovalo tudi Uredništvo igranega programa, saj je Željko Hrs reden in inventiven interpret številnih radijskih iger in literarnih oddaj.«
»Poslušalke in poslušalci mu bodo ta teden lahko prisluhnili v kratki radijski igri Andreja Blatnika Pravzaprav, ki jo je leta 2011 interpretiral skupaj z Natašo Barbaro Gračner.«
