»… Takšna zavist namreč, sovraštvo, hudobija, ošabnost, napuh, objestnost, častihlepnost in pohlep po denarju, ki prihaja od hudiča in iz naše pokvarjene narave, so zanesljiva znamenja, predhodniki in glasniki propada in pokvarjenosti naše domovine.«
»Sicer pa mora človek življenje presojati povsem mirno in filozofsko. Sentimentalnost, sanjarjenje o nedoseženih meglenih višavah nam dela življenje le težavnejše in neprijetnejše.«
»Rad bi opisal najpreprostejše občutje / veselje in žalost / ampak ne tako kot drugi delajo / ko za prameni segajo dežja in sonca«
»Meščanu ne morem reči, da imava v mislih vsak nekaj drugega, ko rečeva čas. Njemu teče, meni meče polena pod noge. Ko rečeva polresnica: Njega ne zanima, meni zapre usta. Ko govoriva o naravi: Njega sprejema vase, mene uspava, odvrača me. Okruški, rja. On v svojem odsevu briše nezaželeno in se zažira v mojega. Ostajanje. Zanj je odgovor, zame večno vprašanje.«
»Tudi pome je prihajala smrt, vendar se mi ni zdela prav nič mogočna. Če kaj, se mi je zdela anahronistična.«
»Zabadal je vame, bodel je in sekal po meni, nož je udrihal po meni, kakor da je živ. Padel sem vznak, proč od napadalca; z levo ramo sem trdo treščil ob tla.«
»Moja skrivnostnost je nemoderna, temelji na simbolizmu, ki izhaja in kozmičnih pomenov človeške anatomije.«
»Pisanje je pustolovščina, kako z besedami in stavki ustvariti še nevideni in nedoživeti svet.«
»Meni se nič več, ne grdo ne dobro ne more zgoditi.«
»kdor je zgoraj, bo spodaj, in kdor bo poslednji, bo prvi.«
»Vsaka pesem / je majhna molitev.«
»On vendar ni prosil nikogar, naj se rodi kot moški – in zato mu ne bo nihče vsiljeval nobenih domnevnih dolžnosti. Nikoli ni podpisal nobene obveze, da se bo vedel kot pravi moški.«
»Narodna zavest tukaj ni akademska, intelektualna, ne, ampak vsakdanja in intimna, zagrizena je nekje na dnu, pri sami koreniki ljubezni. Zvestoba narodu sega tja do našega substrata, tja do erosa.«
»Pesmi je do zdaj prispevalo 49 pesnic_kov, ki nas je sestavljavec antologije povabil k sodelovanju.«
»Telo je vpisana površina dogodkov (ki jim jezik sledi in jih ideje razdirajo), mesto raztrganega Jaza (ki prevzame utvaro snovne enotnosti) in knjiga v nenehnem razpadanju.«
»Tvoje telo je bojno polje.«
»Toliko napisanih besed, a ne ena na glas spregovorjena.«
»Kakšno ceno plačamo, kadar moramo zapustiti neko življenje.«
»Čas policijskih ur, bomb, atentatov, ugrabitev in množičnih grobišč se je pisatelju zdel kot nalašč za zgodbo o duhovih, detektivsko zgodbo ali vohunski triler. Ali pa vse troje.«
»Morala bi biti kot brat, da mi sploh ne bi bilo mar za našo družinsko preteklost...«
»Inventar brazgotin. Še zlasti tistih na tvojem obrazu...«
»V zgolj čakanju brez planerjev in spomina...«
»SPOMIN bistri zabrisano obliko...«
»Želimo omogočiti prepletanje različnih generacij.«
»Poezija in branje imata poseben vpliv na življenje, počutje in ustvarjanje.«
»Ali mora pesnik za umetnost res trpeti?«
»Ali v sodobni poeziji še obstaja lirski subjekt ali 'samo' še avtor?«
»Kaj se dogaja v procesu pisanja poezije, da se avtobiografski zapis pretvori v pravo pesem?«
»Naša zlatna zamljica se je klicala Istra buh zna krko šekolov...«