Ključna beseda: poezija

»Videla sem svet in življenje. Bilo je lepo in polno sonca.«

»Če ne povem resnice o sebi, je ne morem povedati o drugih.«

»Še vedno sem vidna, resnična in živa. / strast se še ni osula. / zardela od ljubljenja / vonjam cvetlični prah, ki lebdi na ramenih / upognjene trave.«

»Nikoli nisem sama, niti v temnem tunelu niti onkraj noči. Ker je z menoj in v meni pesem. In mi vladajo čustva.«

»Ni lahko biti edini pisan cvet / na vrtu belih rož. / vedno sama s seboj. / nenehno osredotočena na bistvo stvari …«

»Druga svetovna vojna je mater strašno zaznamovala. Njena generacija je bila nadčloveško pogumna in pokončna.«

»razdalje glodajo«

»To pač ni poezija sprenevedanja in olepševanja.«

»Pesem se v marsičem razlikuje od drugih, v njej se pesnica z veliko sočutja in nežnosti spopada s kruto boleznijo mlade prijateljice.«

»Ko sem hodil skozi mesto / na en siv in mrzel dan, / tisoče ljudi sem srečal, / a je vsak od njih bil sam.«

»Ker greste se demokrate, / nas še za vas je sram, / da tko žaljivo teptate vse, ki so proti vam, / zato je čas, da greste stran.«

»Vsak človek je dragulj / že zdej, / če priložnost dobi, / da zažari (...) ker moč je u nas že zdej.«

»Dvomim, / da je bila / na začetku / beseda. / Prepričan / pa sem, / da je bila / na začetku / konca.«

»Zavzeto se postavi na vogal in kliče resnico, kliče poštenje in pravico.«

»Zbirke so specifične, avtorsko izjemno močne in sugestivne.«

»Vsaka si po oceni komisije zasluži pozornosti in izpostavitve.«

»Vse izbrane pesniške zbirke posredno ali neposredno odražajo duha današnjega časa.«

»Vsaka si po oceni komisije zasluži pozornosti in izpostavitve, natančnega, poglobljenega branja, premišljevanja o poeziji in naši človeški vpetosti v krize in stiske sodobne civilizacije.«

»Nagrado tradicionalno podeljujejo v okviru dnevov, ki jih v spomin na pesnika Simona Jenka, po katerem je poimenovana, prirejajo v Kranju in okolici.«

»Ozko zrezljane steze / med zelenjem in skalo, / usnje, ki veže in ne popušča, / ko blodiš po makadamu / z nesnovnimi svetovi / in ostanki nekih sanj, / vzpenjajoč se v terapijo / z oblaki […].«

»Stran od smoga, / jekla in asfalta, / od kavarn in restavracij, / betonskih skladov, / viaduktov in avtocest, / od togih poročil in pogodb, / med temne, zaobljene hribe, / kjer diši po lesu in ljudje / v svojih drobnih ponovitvah / in oblačilih iz pozabljenih / desetletij kraljujejo / s svojimi kretnjami / in skromnimi načrti […].«

»Nisem človek, pesnik sem.«

»Resničnost ni moj kraj, morda prav zato lahko prepoznam / nekatere njene poteze: zaradi menjavanja bližine in oddaljenosti.«

»Poezija je od svetnikov in zveri, / nikoli od natančnih in omikanih.«

»Vedi, da te reši / le stiska. In vedi, da si rešen, / ko se razkrije tvoja bornost.«

»Oba pesnika, rojena ob zarji tragičnega 20. stoletja, ob svojih pesniških začetkih boleče soočala s 'krizo verza'.«

»Ciklame dehtijo same, same, same.«

»Res je: kdor je pesnik, ali je ali ni ...«

»oba pesnika, rojena ob zarji tragičnega 20. stoletja, ob svojih pesniških začetkih boleče soočala s 'krizo verza', kakor je francoski simbolist Mallarme označil izčrpanost tradicionalnega pesniškega jezika, predvsem metrike, na kateri je temeljil.«

»Moja odsotnost bo velika In čudno skrivnosten mrlič, Neznanskokrat ga bo moral Preleteti sanjski ptič.«