Ključna beseda: poezija

»Vsak od nas je zaklenjen v svojo samoto.«

»Vem, kaj ni smisel življenja. Kopičenje denarja in stvari, zvezdniško življenje, fotografije na naslovnicah in tolikšen strah pred samoto in tišino, da se nikdar v življenju ne vprašaš. Kaj naj storim s tem svojim kratkim časom na zemlji.«

»Ob ponovni izdaji se počutim počaščenega.«

»Drobtinice po eni strani roman, ki je izjemno navezan na čas in prostor, ki ga opisuje, po drugi strani pa ima nekaj univerzalnega, tako kot vsaka dobra zgodba, in ta univerzalnost je v njem iskanje samega sebe.«

»Katarina piše, jaz pa sem se posvetila gledališču. V tem romanu sta zastopani obe veji, del romana je drama in del drame je roman.«

»Gre za poezijo jasnega izraza, presunljive lepote in globokih uvidov, ki nas neustrašno in nepopustljivo soočajo z našo človeškostjo; vidi v našo dušo, vidi našo senco in ji da glas - je duhovno darilo, prepotrebna popotnica za ta naš nemirni čas.«

»Marko Matičetov tistemu, kar ga obdaja in odzvanja v njem, prisluškuje z zvedavostjo in humorjem ter nato s pesniško veščino in nizom miselnih poant tudi zapiše.«

»Kakšna škoda bi bilo ne pustiti sebi priti do sebe.«

»Veliko sanjam. / Starša ne vesta, o čem. / Jaz vem, pa ne znam povedati.«

»Ta dva ne vesta več, kako je biti sam. / Tako sta prepletena drug z drugim, / da si ne predstavljata, da ne bi bila.«

»Ni bilo dvoma, da bo nasilje kmalu postalo močno družbeno vezivo.«

»Obešenci bingljajo / z jablan visijo / veter jih ziblje / se nemo smejijo.«

»Nagrado so mu podelili v četrtek na 150-letnico rojstva avstrijskega pesnika in pisatelja Rainerja Marie Rilkeja.«

»Na razpis za mednarodne nagrade, ki so jih tokrat petič razpisali v spomin na Rilkeja, je po besedah senatorke iz slovenske manjšine prispelo približno 500 besedil.«

»Nagrado so mu podelili v četrtek na 150-letnico rojstva avstrijskega pesnika in pisatelja Rainerja Marie Rilkeja.«

»Na razpis za mednarodne nagrade, ki so jih tokrat petič razpisali v spomin na Rilkeja, je po besedah senatorke iz slovenske manjšine prispelo približno 500 besedil.«

»prispelo približno 500 besedil.«

»prispelo približno 500 besedil.«

»Zakaj ga pišem? Da bi se iz njega česa naučil, da bi se pomiril, da bi ga bral še kdo drug in videl, kako se človek spopada s samoto […] da bi tisti, ki ga bodo mogoče brali, videli, kaj se skriva za vsemi pesmimi, ki sem jih napisal.«

»Mislim, da bo nekaj od tega, kar pišem, ostalo. Da bo mogoče to kdo bral […].«

»Tale dnevniški jezik je kaj malo v primerjavi z jezikom poezije.«

»Poezija je zaveznik.«

»Morda bom tudi jaz začel pisati dnevnik.«

»Morda dnevnik ponuja izhod iz zagate.«

»Sreča ima dvojen obraz: takega, ki osrečuje, in takega, ki odvrnjen od nas za prvim žaluje.«

»S Pedenjpedom sem se hotel predvsem približati otroškemu načinu gledanja na stvari in dogodke, s katerimi se otrok srečuje v vsakdanjem življenju, obenem pa svoja lastna otroška doživetja in tudi vtise, ki nastajajo v meni, ko danes opazujem otroke, tako združiti med sabo, da bo junak kar najbolj privlačna in zanimiva oseba.«

»Brez kulture ‒ to pojmujem v najširšem formativnem pomenu besede ‒ ni sveta. Če začne prevladovati kakršna koli mono kultura, je to močno narobe. Zato se zavzemam za demokracijo, za različne poglede in formative znotraj nje. Svet je razgiban, če je raznolik in prav v raznolikosti je bistvo kulture.«

»spoštuj te ki ležijo / spoštuj te ki spijo / spoštuj te ki trohnijo / spoštuj te ki strohnijo«

»sosedje se pretepajo za drobiž / malomeščani pa skrivajo limuzine«

»iz stare hiše v novo / isto mesto pa taka sprememba / tito, si to vedel / marx, si to predvidel / tam, kamor smo šli, / naj bi bilo svetleje / a še vedno crkujejo ulične luči«