Zdaj govori pesnik

»Spominjam se izza mlada, kako so visele po vseh krčmah poleg svetniških podob na steklo velikanske reklame z ogromnimi parniki in napisi 'Red Star Line', 'Hamburg-Amerika Line', 'Trst-Amerika'. Ljudje so se izseljevali trumoma.«

»Vpogled v čas, ko smo listali po osami in se iskali preko knjig.«

»Ta večno živa ljubezen mi je narekovala besede in zloge v Poslanici, ki bi jo lahko imenovali tudi Mala pratika za leto kovida 19.«

»Svoboda je zdrava in lepa kot prvo zelenje. Vreme pa je vedno aprilsko.«

»Tudi on bi se rad ponotranjil s človekom: spozabil se je čez svojo mero.«

»Biu sm hauzarski srotek, doma iz fabriških hauzov, gospod Kus pa una dva so bli iz fabriške vile, pet cimrov, u predsob pa telefon direkt u fabriko.«

»V sliki je prepoznal požrešnega otroka, ki vse poje, tudi svoja starša.«

»V groteskno obarvanih umetničinih delih prepoznava ljudožerske elemente.«

»Svoboda je glagol.«

»Vsako uzrtje pogleda stvari, rastline ali živali, me ponovno navda s tolikšno odkritosrčnostjo, da vzkliknem, oho, saj to je vendar edino zveličavno. Naj na veke živi radost, spočeta skozi oko in uho, zakliče.«

»Bolj kot harmonija privlači disharmonija, bolj kot melodija rezkost, arhaičnost, šamansko poskakovanje, ne stopicanje.«

»Če se moram odločiti med 'razumljivim' in 'nerazumljivim', sem bolj na strani nerazumljivega, na strani vibracije, brnenja, motnje …«

»Fotografiraš se veliko, poziraš?, sporočaš?, opozarjaš?, se mlatiš …«

»Kriste, kir si imenovan prava luč, zarja, beli dan, s svitlobo si v temi obdan, svejti nom v ta tuj svitli stan!«

»/…/ kako sreča pevce vdarja; nam spričujeta pisarja Luzijade, Don Kihota, kakošna Parnasa pota – slep je, kdor se s petjem ukvarja /…/«

»solzo na licu časa«

»Lirično, baladno, groteskno, nostalgično.«

»Ta jezik postaja trpen / s tem jezikom je mišljena slovenščina / mišljena je kaj pa misli manj kaj / ta rev bi rada pa nekako ne more.«

»Leteti za poezijo / tesalijska krila / nenehne premestitve / avtorske avre.«

»Navznoter in navzven obrnjen / torej invertiran / zigurat.«

»Po vseh mestih / zadnjih let / utehe hlapijo.«

»Pišem iz dneva v dan, toda kaj pišem?«

»Če si se vsemu odpovedal, oporne točke potrebuješ, / kamen na hrbtu, datum, uro, smer reke, ključ, / pogled nase iz kota sobe, ne iz ogledala, ki te obsodi.«

»Ne upoštevam kanona poezije, / iz tega se ne trudim delati umetnosti.«

»Nikoli ne bom videl v temi, si mislim, / pa kaj je tako vznemirljivega v tej notranjosti, / nato rečem, drugačnost, drugačno čustvovanje, / drugi občutki, drugačne brazde, serpentine, / preskoki, neprizanesljiva lahkotnost, izkoščičenost, tabernakelj, osnutki, drznost / in nikoli obžalovanje trenutka.«

»Domovanje je, od koder smo. Živi smo samo za hip. Dokler se lak suši.«

»Z njo vzdržujemo stike, omogoča nam močnejšo refleksijo tega, kar se trenutno dogaja. Nekateri so sami, drugi so v stiskah, poezija pa nudi beg in rešitev.«

»Včasih imamo dušo / Nihče ves čas / Zase …«

»Želim streljati na slovenskega predsednika.«

»Ne bom govoril o njej, dokler ne bom odšel iz Slovenije. (Smeh.)«