Ključna beseda: književnost

»Ko sem izvedel, da sem prejemnik Nobelove nagrade za leto 2025, sem hotel z vami deliti svoje misli o upanju.«

»A ker so moje zaloge upanja dokončno pošle, bom zdaj raje govoril o angelih.«

»Novi angeli, tako Krasznahorkai, nimajo kril, pa tudi nobenega sporočila, niti enega samcatega.«

»Samo stojijo in nas opazujejo, iščejo naš pogled, in v tem iskanju se skriva prošnja, naj se jim zazremo v oči in s tem mi njim predamo sporočilo – a kaj, ko nimamo sporočila, ki bi ga lahko predali.«

»Zanj je šok, pravi, kadar zazna grozljivo zgodbo teh novih angelov, ki stojijo pred menoj, zgodbo o tem, da so žrtve: in ne žrtve za nas, ampak zaradi nas, zaradi slehernega med nami.«

»Vojna, vojna in nič drugega kot vojna, vojna v naravi, vojna v družbi, in to vojna se bije ne samo z orožjem, ne samo z mučenjem, ne zgolj z uničenjem.«

»Že ena sama grda beseda je dovolj.«

»María Corina Machado, ta teden v Oslo prišla osebno sprejet nagrado.«

»Ko sem izvedel, da sem prejemnik Nobelove nagrade za leto 2025, sem hotel z vami deliti svoje misli o upanju.«

»A ker so moje zaloge upanja dokončno pošle, bom zdaj raje govoril o angelih.«

»Novi angeli nimajo kril, pa tudi nobenega sporočila, niti enega samcatega.«

»Samo stojijo in nas opazujejo, iščejo naš pogled, in v tem iskanju se skriva prošnja, naj se jim zazremo v oči in s tem mi njim predamo sporočilo – a kaj, ko nimamo sporočila, ki bi ga lahko predali.«

»Zazna grozljivo zgodbo teh novih angelov, ki stojijo pred menoj, zgodbo o tem, da so žrtve: in ne žrtve za nas, ampak zaradi nas, zaradi slehernega med nami.«

»Vojna, vojna in nič drugega kot vojna, vojna v naravi, vojna v družbi, in to vojna se bije ne samo z orožjem, ne samo z mučenjem, ne zgolj z uničenjem.«

»Že ena sama grda beseda je dovolj.«

»María Corina Machado bo ta teden v Oslo prišla osebno sprejet nagrado.«

»Najina hiša, pravzaprav moja – potem je najbrž postala moja – še vedno ni bila prodana, nisem imel srca, da bi jo takoj dal na prodaj, toda v njej nisem mogel ostati niti trenutka več. Po Annini smrti je postala votla, spremenila se je v velikansko sobo odmevov.«

»Miklavžev sprevod je pred hišo.«

»Zares sam si samo z viškom sebe …«

»Njegovo čaščenje se je mahoma razširilo v Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi.«

»Najina hiša, pravzaprav moja – potem je najbrž postala moja – še vedno ni bila prodana, nisem imel srca, da bi jo takoj dal na prodaj, toda v njej nisem mogel ostati niti trenutka več.«

»Že od nekdaj čutim, da človek ne bo nikdar zares sproščen, dokler bo umrljiv.«

»Na drugi, naturalistični strani slogovnega razpona romana, v dialogih in popisih umazane resničnosti miljeja, kjer so povedi pogosto kratke in trde, Petaros spretno poustvarja njegovo podobje in ne gladi ostrih robov.«

»onkraj vprašanj kontekstualne ustreznosti v prevodu uspešno realizira slogovne premene izvirnika, v katerem se trdi realizem življenja protagonistke prepleta s poetično, celo magičnorealistično dikcijo.«

»Prevajalka to poustvarja z odličnim občutkom za ritem in zven, pri čemer vešče uporablja številna stilistična sredstva, od aliteracije do paralelizmov.«

»na drugi, naturalistični strani slogovnega razpona romana, v dialogih in popisih umazane resničnosti miljeja, kjer so povedi pogosto kratke in trde, Petaros spretno poustvarja njegovo podobje in ne gladi ostrih robov.«

»Malo je manjkalo, da bi se rodila na avtobusu, Estha in Rahel.«

»Ne zastavljaj mi debilnih vprašanj o avtofikciji, preberi in začuti, da je vse res.«

»Ja, tudi gledališče je bilo, zmeraj je bil tudi teater. Igrala je svoje vloge, da bi pokazala, kaj je resnično, kaj je zanjo pomembno. Da jo imajo radi.«

»Malo je manjkalo, da bi se rodila na avtobusu.«