Ključna beseda: literatura

»Upreti se totalitarizmom, naj bo to fašizem, komunizem ali kateri koli drug -izem, kot je na primer nacionalizem.«

»Kdo so danes Pahorjevi dediči? O tem se moremo vprašati – pa tudi, ali so obljube in zaobljube samo priložnostna gesta ob smrti velikana ali pa nas res zavežejo k temu, kar smo rekli.«

»O dvojini področij smo se pogovarjali.«

»Zgodovina Dolenjskega knjižnega sejma sega v leto 1978.«

»Eno manj znanih poglavij cenzure je zatiranje socialističnega tiska; prvi slovenski socialistični časopis Novi čas je bil tako v kali zatrt.«

»Eden bolj znanih primerov pa je cenzura Cankarjevega uvodnika v tržaškem socialističnem časopisu Rdeči prapor, ki ga je napisal po zloglasnih demonstracijah v Ljubljani leta 1908, v katerih sta bila ubita Adamič in Lunder.«

»Potrebujemo vsakdanje življenje, na tone vsakdana.«

»Ali se preteklost razgradi ali ostane kot plastične vrečke domala nespremenjena ter počasi in temeljito zastruplja vse naokrog?«

»Ali jo je mogoče v nasprotni smeri reciklirati v nekakšno prihodnost, pa čeprav rabljeno?«

»Diktaturi prihodnosti bo sledila diktatura preteklosti; zato jo je bolje pustiti spati, da ne bo stokrat huje udarila nazaj.«

»… preteklost ni samo tisto, kar se ti je zgodilo, ampak je včasih to, kar si si pravkar izmislil.«

»Tudi v njem srednješolski učitelj odpotuje v preteklost, preprečiti namerava atentat na predsednika Kennedyja, vendar ugotovi, da preteklosti ni tako preprosto (oziroma je sploh ni mogoče) ukaniti.«

»Vendar je Kingovo delo predvsem kratkočasna, napeta štorija z rdeče utripajočim sporočilom: prste stran od preteklosti!«

»Edinstvenost njegove literature, njeno univerzalno razsežnost in sposobnost, da v ambiciozni in inovativni pripovedi uskladi japonsko tradicijo in zapuščino zahodne kulture.«

»Bralca popelje globoko v to, kar je Deleuze poimenoval logika občutja, kjer izgubimo orientir naracije, ki bi nas vodila skozi dogodke tako, da bi jih lahko razumeli v vzročno-posledični sekvenci.«

»Moja dolžnost je opozarjati na sistemske napake, ki držijo ljudi v pomanjkanju, revščini, zaradi katerih imamo epidemijo duševnih motenj, saj živimo popolnoma nestabilno življenje.«

»Avtorica išče neizkoriščeni potencial v jeziku vsakdanjega življenja in prek njega ji je uspelo napisati pomembno zgodbo o nič kaj preveč posebnem življenju.«

»Jaz pa nisem več vedel, kaj je prav in kaj narobe. Kako lahkotna, skoraj infantilna so ta vprašanja, če niso izzvana, najmanj soočena z grožnjo trpljenja, bolečine in smrti.«

»Nič ni lažje kot biti proti vojni.«

»Džidadina vojska je bila, tako kot druge varnostne sile, v celoti sestavljena iz psov. In zdaj so psi, psi, psi in še več psov korakali proti šotoru, bleščeči črni škornji so se dvigali in spuščali z osupljivo usklajenostjo.«

»Na razgaljenem obrazu so tudi usta nekaj golega. Usta, ki so rdeča od krvi, ki večno krvavijo, so podobna srcu: usta so rana in tudi pogled na ženska usta je skoraj kot rana.«

»Mogoče pa ne gre za obraz, ampak za našo željo, da bi bili vsi kot mi. Želimo si, da bi bil tujec eden izmed nas, nekdo, ki ga lahko razumemo.«

»Potem se spomnim svojih čevljev, kako jih moram obuti in kako bom, če jih bom hotel zavezati, moral pogledati zemljo.«

»O Bog! A odgovora ni bilo – kajti Bog tam zanesljivo ni več prebival.«

»Tako kot nam v življenju ne pomaga in nas ne moti zavedanje o tem, kaj nas čaka (...). Prav tako lahko veste prav vse o Goethejevi pisavi, pa vam to prav nič ne pomaga pri začetkih vašega pisanja. Kajti pišemo z znanjem, telesom, spominom, nadarjenostjo, pišemo s svojim življenjem, zanj pa ni priprav.«

»Iz čustev gradi svetišča.«

»Kaj bi jaz dal, o Breda ...«

»Do zdaj sta oba sinova vztrajala pri stališču, da ne bo objavljeno.«

»Avgusta se vidiva je sad še zadnjega napora, ustvarjati proti vetru in proti tokovom.«

»Skoraj deset let po njegovi smrti sva ob branju ugotovila, da ima besedilo veliko močnih delov.«