Ključna beseda: literatura

»Izgubil sem mentorja, navdih in, kar je najpomembnejše, prijatelja. Takega, kot je on, ne bomo več videli.«

»A to ni bilo stališče, ki so ga zavzeli svetovni mediji; enoglasno so se odločili, da knjiga ni samo avtentična, ampak nekakšno mesijansko sporočilo z 'druge strani'. Meni ni preostalo drugega, kot da sem v otrplem osupljenju opazoval, kako je knjiga lezla po lestvici najbolje prodajanih, komentatorji pa so jo eden za drugim razglašali kot 'pravo stvar'.«

»Nisem bil niti vzoren oče niti vzoren mož – in kot takega se niti nočem prikazovati.«

»Ker njene zgodbe niso miselni konstrukti, bralec odkrije v njih resnične like in resnično problematiko, so dela našla svoje bralce.«

»Tisto, kar je sama doživela, zna preoblikovati v berljive, pogosto napete zgodbe.«

»Naša prva asociacija ob besedi kronika je črna kronika. To v primeru Pascualovih zgodb sploh ni daleč od resnice. Nezakonita melanholija pomeni tudi ljubezen do literature, v kateri je edina naloga junaka to, da je vedno in v vsakem trenutku zanimiv. Beremo jih lahko celo kot kriminalni ali pustolovski roman.«

»To je izziv, ki so si ga 'v turobnem času zadali v želji po živosti, tudi literarnih dogodkov'.«

»Se je Miyuki počutila, kot da ima v rokah majhno opico, ki zvija sprednje šape.«

»Objela, kot da bi tesen objem lahko dva zlil v eno.«

»Ker je karantena spodbudila raznovrstne inovacije na področju spolnih praks, prihodnje leto pričakujemo naval primernih kandidatov.«

»Osvojil sem še šest drugih nagrad, a ta je edina, ki so si jo zapomnili.«

»Ian McEwan je izjavil, da je to najbolj zavidljiva nagrada v angleškem jeziku, Meni se je zdelo, da o seksu pravzaprav pišem kar dobro.«

»Britanskega literarnega stremuha lahko za roko popelješ do ironije, ne moreš pa ga prisiliti, da bi dojel.«

»Je v življenju preveč dobrih stvari, da bi se pustil moriti tem odvratnim grozotam.«

»Pisati pomeni odpirati prostor svobode brez temelja, brez končnega smotra, brez poslednje točke srečanja v neskončnosti zahteve samega nastajanja.«

»Človek je sam in njegova žalost je tudi sama.«

»nekaj let sem vadil jogo in / meditiral pod vodstvom svetovno znanega guruja / ne spomnim se več / katero čakro mi je odprl, vem / da sem se tisto noč boril s tropom / podivjanih psov / čolni za božič niso vozili čez reko / tisto, kar sem vedel in poznal / je nekam poniknilo, verjetno se / stiska v nezavednem kotu / mojega kognitivnega skladišča / čaka / da izgubim nadzor nad svojo omejenostjo …«

»nisem fejsbuk generacija / nisem telefonska generacija / nisem niti filmska niti televizijska generacija / informativne oddaje oslu omrtvičijo možgane / uniformirajo divje brisanje podatkov / nezavedno se seli na britof na medmrežju / tesnobni občutek človeka / da na kahli v njegovi spalnici sedi ameriški predsednik ...«

»tole je slaba najbolj odtrgana pesem / jaz sem jaz za razliko od jaza, ki nisem jaz / moja usta so moja usta, mislim to, kar pišem / jaz nisem drugi / drugi je jaz / reče se druga scena / žigolo, dovolj.«

»Bila sem prepričana, da se je še posebej Blake nekako zavedal tega dogodka. Razumela sem, da je mrtev, vendar sem čutila, da je še zmeraj živ, saj sem slišala glas, ki me je nagovarjal, sicer prikrito, a bil je njegov glas.«

»Tisti, ki pišemo knjige, želimo najbrž doseči mnoge. Toda nekateri pesniki niso deležni tega, da bi jih dosegli v prostorskem smislu, kot je napolnjen avditorij.«

»Verjamem, da se je Švedska akademija pri podelitvi te nagrade odločila za počastitev intimnega, zasebnega glasu, ki ga lahko javno podajanje včasih povišuje ali širi, vendar ga nikoli ne nadomesti.«

»Knjiga o Kunderi, kaj šele z resnico, nima nič skupnega.«

»Strašljiva neizobraženost, ki besedilo ovija kot nepredirna megla.«

»Češki romanopisec se doma nima s kom meriti.«

»Čehi osebnosti, ki jih je odkrila in začela ceniti šele tujina, nikoli niso sprejeli za svoje.«

»Češki značaj je spet zablestel v vsem svojem blišču.«

»Svet se spreminja po naši meri v prostor, naravo ogrožajočega 'človeškega časa', ne(i)zmernega drvenja za napredkom za vsako ceno po načelih tržne pohlepnosti.«

»Zato si ne nadevajmo več mask zveličavnosti, ne hlepimo le po trenutnih koristih in nezmerni bogatiji, pač pa mislimo raje na solidarno skupnost.«

»Ne morem verjeti. Zelo sem vesela, to je dodatna motivacija za pisanje in pričakujem, da bova s Suzano dobro sodelovali. Komaj čakam, da izide ta knjiga, ki bo zbirka kratkih zgodb, saj si že dolgo želim, da bi jo izdala«