Ključna beseda: literatura

»Ni marala govoriti o teh stvareh. Svoje smrti ni nikoli omenjala.«

»Je vse uredila in jih bo izročila nekomu, ki je strožji od mene.«

»Zanikala je obstoj svoje družine. Med mojimi prijatelji so pisatelji, ki so njene nečake poznali.«

»Nikoli ne bi naredila česa takega, ne bi kar sama napisala oporoke.«

»Po Llachevih besedah bi šlo lahko za preprosto površnost, za pankovsko gesto, češ 'kaj me pa briga', ali pa za gesto sprave.«

»To je tisto, kar je pri literaturi najlepše, da prideš v stik z nekom, neko popolnoma drugo kulturno izkušnjo, literatura pa ima to moč, da to prestopi.«

»Mislim, da bo nekoč literatura, ne bom zdaj rekel bolj objektivno, ker je to zdaj izpraznjen pojem, ampak globlje in občutljiveje spregovorila o teh stvareh.«

»Res smo veseli, da je Drago Jančar tukaj. Tudi pogovor z njim, ki ga je imela moderatorka, je pokazal, da je izredno veliko zanimanja, da ga ljudje poznajo, da jih zanimata njegov opus in tudi prodaja, mislim, da je kar dobra.«

»Oho! Takale obraza? Kako se lahko na strelsko nedeljo tako kremžita?«

»Ja, otroka!«

»Neoliberalna ureditev je vešča v selektivnem definiranju nasilja. Ko protestnik zažge zabojnik za smeti, je to nasilje. Tega, da človek z minimalno plačo ne presega praga revščine, pa sistem ne bo identificiral kot nasilje.«

»Vedno je treba ugrizniti roko, ki te hrani – pa čeprav nikoli ne veš, kdaj bo to nehala početi.«

»Naj bo še tako težko verjeti, ampak udarec zatiranega v obraz zatiralca je gesta ljubezni. Pomaga mu namreč odpreti oči za nasilje, ki ga izvaja.«

»Nekega dne sem ustvaril lažen e-naslov za nekoga v industriji in s tega naslova pisal nekomu drugemu, ki ga poznam, ter prosil za izvod rokopisa pred uradno izdajo. Pisal sem v slogu in z besediščem, ki so ga uporabljali moji nekdanji kolegi.«

»Hotel sem jih skrivati pri sebi in biti eden od peščice ljudi, ki lahko v njih uživajo pred drugimi, preden pristanejo v knjigarnah.«

»To je bil trivialen zločin. Moramo biti hvaležni, kadar v kader stopi nekaj človeškega – ko založniška industrija končno postane nekaj, o čemer je vredno pisati.«

»Hvaležen sem, da je na svetu še prostor za to, da se kdaj pa kdaj zgodi kaj šegavega.«

»Kruta ironija je v tem, da se zdaj vsakič, ko odprem knjigo, spomnim na svoja dejanja in kam so me pripeljala.«

»Vseskozi so pisani izjemno lucidno, avtorica spretno ravna z orodji jezikoslovja, klasicistike, literarnih ved in filozofije.«

»So sladko-grenki.«

»Zakaj me pa tako gledate?«

»Pesem je zame doživetje, stisnjeno v en sam trenutek, zelo intenzivno – neko novo odkritje –, ko ugledam nekaj nenadoma v čisto novi luči in v novi zvezi. Vedno mi nastane pesem iz ene osrednje misli, iz ene predstave, iz enega žarišča – vedno od znotraj – ven. Ta organska rast se mi zdi pomembnejša kot zunanji atributi, na primer besedni nakit.«

»Kafka je klasik tudi (ali ravno) zato, ker je preživel številne napade. Klasiki premagajo vsakršne polemike.«

»Drugi pokazatelj, da je nekdo klasik, je njegov vpliv na druge pomembne pisce.«

»Medin piše o 'zatajitvi' oziroma 'seksualizaciji' Kafke v zgodnjem obdobju Philipa Rotha.«

»Sebaldova metoda 'agresivnega izrivanja' Kafke je še posebej fascinantna.«

»Knjiga Trije sinovi lepo pokaže raznolike drže do Kafkovega vpliva.«

»Koliko ti plačujejo za ta tvoj knjižni klub, srči?«

»Kadar knjige ne morem kar tako pozabiti, je to zame vedno znak, da je na njej nekaj močnega in ganljivega.«

»Ona je kraljica.«