Zdaj govori pisateljica

»Malo je manjkalo, da bi se rodila na avtobusu, Estha in Rahel.«

»Malo je manjkalo, da bi se rodila na avtobusu.«

»Ideja, da se delo vedno ločuje od življenja ali da so tvoj aktivizem in politična prepričanja ločeni od tvojega dela, je zame zmaga kapitalizma.«

»Zdi se, kot da nas uporabljajo za nekakšno katarzo, ki si je sami ne dovolijo.«

»Otroštvo ne more čakati na boljše čase. Dogaja se v razmerah, v katerih se pač znajdeš.«

»To nam je pomagalo, da smo v nenormalnih časih ostali kolikor toliko normalni.«

»Ideja, da se delo vedno ločuje od življenja ali da so tvoj aktivizem in politična prepričanja ločeni od tvojega dela, je zame zmaga kapitalizma.«

»Zelo dolgo nisem razmišljala o sebi kot o pisateljici in nisem niti vedela, da je to sploh nekaj, kar bi bilo zame mogoče.«

»Gotovo sem želela pokazati, kako so nekateri politični pretresi vplivali na prihajajoče generacije.«

»Vsekakor sem doživela, da nas ne štejejo za del Evrope.«

»Zdi se, kot da nas uporabljajo za nekakšno katarzo, ki si je sami ne dovolijo.«

»Otroštvo ne more čakati na boljše čase. Dogaja se v razmerah, v katerih se pač znajdeš.«

»To nam je pomagalo, da smo v nenormalnih časih ostali kolikor toliko normalni.«

»Ideja, da se delo vedno ločuje od življenja ali da so tvoj aktivizem in politična prepričanja ločeni od tvojega dela, je zame zmaga kapitalizma.«

»Zelo dolgo nisem razmišljala o sebi kot o pisateljici in nisem niti vedela, da je to sploh nekaj, kar bi bilo zame mogoče.«

»Gotovo sem želela pokazati, kako so nekateri politični pretresi vplivali na prihajajoče generacije.«

»Vsekakor sem doživela, da nas ne štejejo za del Evrope.«

»Zame je bilo pomembno, da sem odšla, prav zato, da sem lahko pogledala na svoje izkušnje z distance, celostno.«

»Ker sama nimam neposrednih gledaliških izkušenj, me seveda ni motilo, da sem prepustila taktirko drugim osebam.«

»V gledališču je drugače, to je vseeno umetnost, ki nastaja znotraj nekega kolektiva.«

»Ideologija, družinska dediščina, vzgoja in domet miljeja.«

»Njo svet vidi, toda le, če se tako odloči, in pri mojih letih – kajti če uporabim kliše, moja najboljša leta so mimo, sem ženska na napačni strani šestdesetega – se raje odloča za ne.«

»To pa je lahko, tudi pravi avtorica, celo koristno, saj kot nevidnež, kot nihče, lahko opazuješ življenje brez interakcije, brez refleksij in povratnih impulzov; resnica postaja jasna in popolnoma čista ter – enosmerna.«

»da so dogodki zgolj naključni, a ne bi imela nič proti, če bi si ji res zgodili«

»Ti boš zadnji. Ti boš tisti, ki mi bo vrnil devištvo. Tako neznansko sem si prizadevala, leta in leta sem se trudila odriniti prerokbo, jo potisniti nekam v prihodnost, spet pomladiti svoje telo, ga narediti lepo, da bo čutilo, da bo živelo.«

»Pisala je o oblekah, ki niso bile njene, ampak razcapane krpe, ki jih je dobila potem, ko so jih slekli s teles mrtvih žensk, pisala je o hrani, ki jo je pojedla, čeprav so bile to le skorje kruha ali redka plesniva juha z okusom po zemlji in soli.«

»Težke žametne zavese so dušile svetlobo, ki je pronicala skozi medeninaste lestence in pozlačene oljenke na stenah, v zraku je lebdel gost cigaretni dim, za mizami so sedeli gostje v svilenih telovnikih z manšetnimi sponkami na rokavih …«

»Kot meni, je čas velikih absolutnih zgodb že zdavnaj minil, zato se je za uprizarjanje mogoče oprijeti le še stališč enega človeka oziroma male skupine ljudi.«

»Posledice za umetniško in kulturno življenje pa se šele začenjajo.«

»Želim si, da bi lahko bila danes zvečer z vami in osebno sprejela to častno nagrado, vendar mi je bilo zaradi moje podpore nenasilnemu protivojnemu protestu sporočeno, da ne morem več varno vstopiti v Združeno kraljestvo, ne da bi tvegala aretacijo.«