Ključna beseda: literatura

»Ko gre moškim slabo, so ženske in otroci tisti, ki trpijo«

»Ampak kako naj razumemo neko deželo ali čas, če ne govorimo tudi o materah in kvirovski skupnosti?«

»Hotel sem še enkrat popisati obdobje rudarskih stavk, ki je bilo že neštetokrat literarizirano, ampak tokrat z ženske perspektive.«

»Ljudje ne verjamejo, da je revščina tema, vredna literature.«

»Veste kaj? V zvezi s to knjigo sem dal že okrog tri tisoč intervjujev, in vi ste prvi, ki ste to opazili.«

»Kadar ima moški težave z odvisnostjo, mu je 'dovoljeno' viseti v pubu, lahko se opoteka po ulici in se zapleta v pretepe.«

»Oh, če bi le imela fanta, če bi le imela moža, si včasih mislijo ženske, potem bi bilo vse v redu. In to ne bi moglo biti dlje od resnice.«

»Ta puščava iz naslova je čustvena puščava po razhodu in hkrati brezmejna pot do osvoboditve.«

»On je bil tipičen moški svojega časa, samozaverovan, konservativen, a hkrati poln občudovanja svobodnega duha pri Ingeborg Bachmann, ki se ni strinjala s tradicionalnimi vlogami.«

»Pred mano bo več kot 550 producentov in bom nekakšen prevodnik med filmom, literaturo in intimo avtorice.«

»Izhodišč je ogromno.«

»Dijana Matković je tako mojstrsko ubesedila svojo življenjsko pot in nastavila ogledalo slovenski družbi, šolskemu sistemu in nestrpnosti, da odločitev ni bila težka.«

»Vedno sem ujet med dimenzijo brbljavosti, ki jo ljubijo intelektualci, in med obupom nezmožnosti jezika, da izrazi katero koli dimenzijo.«

»Ukvarjaš se z nečim, kar je sredstvo sporazumevanja! Zakaj se potem ukvarjaš s tem, česar ni mogoče izreči? Raje se ukvarjaj z grafiko!«

»Bolj mi je bilo pomembno izravnati Drino, kot to, da izberem pravo stran.«

»Materni jezik – premalo svetlobe.«

»Slovenci imajo svojo državo zaradi jezika.«

»Z nemško ministrico sva se seveda intenzivno posvetili pogovoru o knjižnem sejmu v Frankfurtu...«

»Seveda je zelo pomembno, da mi z nemške perspektive spoznamo slovensko literaturo...«

»Prav berlinska Skica imela pomembno vlogo pri organizaciji dogodkov ter promociji slovenske umetnosti in kulture...«

»Pesem ne nazadnje ni nič drugega kot zelo oseben in zelo poseben način govora; zastrt, enigmatičen, prirejen, olepšan, ritmiziran, včasih izgine celo sleherno sporočilo in ostane samo jezik, ostanejo besede, ki se trudijo spomniti pomenov in potrebujejo bralčevo pomoč.«

»Ja, in ker v naši družbi dober človek postaja neopazen luzer. Dober človek se razdaja, dober je ravno zato, ker je dober za druge, ampak žal v tem solidarnostnem razdajanju izgublja moč. Če pa bi akumuliral moč – magari v imenu nečesa dobrega –, bi se ta moč prej ali slej sprevrgla v zlo.«

»Zato se na koži lahko zgodijo najlepše stvari, vendar tudi največja grozodejstva. Z dotikom lahko ponižaš človeka bolj kot z besedo, bolj kot z udarcem.«

»Lepo.«

»Piš leze po dimniku kot revma po kosteh, bajta vzdihuje kot od privajene, ne prehude bolečine, lesna goba se napihuje kot kura pred spanjem: lahko bi tudi tako, v prispodobah, opisal, kar je slišal skozi priprta vrata. V resnici ni slišal ničesar, kar bi ga spominjalo na človeške glasove niti na glasove udomačenih živali.«

»Ogledal si jo je s spokojnim zanimanjem. Vse je videl, vse razumel. Z obraza ji je prebral, kako malo se ji je v življenju zgodilo.«

»… ubogo kot izložbena lutka, ki z izpahnjenimi rokami čaka, da jo bodo oblekli in ji nadeli lase; ganljivo kot okostje velike ribe, obeljeno od soli, na plaži iz vulkanskega peska, nastlani z nečednimi naplavinami.«

»Povezave, ki jih te avtorice vzpostavljajo od Beograda do Ljubljane, od Novega Sada, Mostarja do Vancouvra, niso le generacijske, poetične in geografske, ampak so pomembne tudi z vidika doseganja enakosti spolov na področju literarne ustvarjalnosti.«

»Eden od teh svetov je poezija, ki kipi in kipi od dvomov, pa tudi proza, ki tli v sanjah in konfliktih.«

»Antologija ne sme biti poskus povzemanja in centralizacije, temveč vstopnica v bralsko širitev, ki tesno sledi ustvarjalnosti. Antologija, kot je RegiOna, mora biti vodilo za naslednja antologijska popotovanja po delih avtoric, ki so premalo vidne in za katere nam je premalo mar.«