»Defoe opisuje razpad družbenega tkiva, solidarnost ljudi na eni strani in egoizem na drugi, ekonomske razlike, zaradi katerih so bili revni bolj ogroženi, pa poskuse socialnih ukrepov in seveda neizbežne 'vojne dobičkarje', ki so kugo dojemali kot poslovno priložnost.«
»Dijaki in dijakinje bodo tako imeli možnost, da človeka, ki piše poezijo, spoznajo v živo, z njim govorijo, poslušajo neposredno branje njegove ali njene poezije, jih vprašajo vse, kar jih zanima, debatirajo o klasikih, predvsem pa lahko pesnik ali pesnica v razred prinese strast do poezije, do njenega branja in pisanja.«
»Treba biti pozoren, ko se v karkoli spustiš. Ker vsaka zgodba, ki se ne izide, zagrize v živo meso in ga strga. Ne gre za kakšne moralne zadeve, za pravila igre, postavljena od zunaj, temveč za notranjo pogojenost, ki je ni mogoče izigrati, prenesti okoli, se ji izmuzniti.«
»Človek se sam odloči, kako bo pisal, ne da bi veliko govoril o tem. Izboriti si način, kako govoriti, ne navzven, v pričakovanju hvaležnih odzivov v javnosti, ampak znotraj, kjer stavki rastejo iz živega mesa. Iz njega in vanj.«
»Pisateljica torej od sebe daje tisto, česar nima, žene jo tisto, kar v bolečini daje od sebe. V resnici pa sprejema, dobiva. Tako kot pri ljubezni, ki ni povrnjena, a je zaradi tega samo še bolj obupana, intenzivna. Šele kot taka (njen spis v nastajanju) žari s polno močjo. Se polno udejanja onkraj vsakih romantičnih oziroma sentimentalnih slik, brez smisla.«
»Drugače ni nikoli bral, globoko je preziral vse duhovne zadevščine; toda tule je bilo znanje, vsa čutila so se mu napela, ko je bral, požiral obe knjigi, vse je prepoznaval s telesom, prodiral v besede, podoživljal njihov najgloblji pomen, zavrtal oči skozi knjigo v neskončnost, vpijal znanje, kakor stenj vsrkava olje.«
»Zakaj se zdi, da v tragedijah postanemo boljši ljudje? In zakaj prizadevanja za skupno dobro uplahnejo takoj, ko so razmere za življenje stabilnejše, in se, tako se zdi, čez noč spet spremenimo v samozadostne pošasti?«
»Nase je prvič opozorila leta 1964 z esejem Zapiski o campu; v njem se je razpisala o delih 'slabega okusa', ki jih je bilo po njenem prepričanju treba obravnavati prav zato, ker so 'grda, neresna ali nesmiselna'.«
»Susan Sontag je 'zadnja velika ameriška literarna zvezda', ki je v svojih delih razgrinjala temeljni konflikt ameriške kulture, prepad med množično in visoko kulturo, ter ga vedno znova skušala premostiti.«
»Moj prijatelj Salman Rushdie, eden najpogumnejših moških, človek, ki se je zoperstavil najbolj zlobni obliki islamofašizma, mi vsak dan piše in me spodbuja k potrpežljivosti. Moral bi vedeti. On mi daje pogum.«
»Filippo Bernardini se je poslužil svojega poznavanja založniške industrije, da je ustvaril mrežo, prek katere je kradel dragocena dela avtorjem ter rovaril po celi industriji.«