»Najbrž si ne bi smela vsega tega tako vzeti k srcu, ampak zdelo se mi je, da je razočaral mene, sama pa sem razočarala bralce ... Jaz sem bila tista, ki je govorila: 'Si lahko mislite, da je to resnična zgodba?' Zaradi tega sem se počutila trapasto, v zadregi.«
»Podobo Patricie Highsmith večinoma določajo zadnja leta njenega življenja v Švici in sloves mrke, ljudomrzne avtorice kriminalnih romanov, prav takšne, kot mi je bila predstavljena kot majhni deklici.«
»Ko sem v Švicarskem književnem arhivu začela proučevati pisateljičine beležke in dnevnike ter se srečala z njenimi nekdanjimi prijatelji v različnih državah, sem bila ob odkritju povsem drugačne Patricie Highsmith onkraj znane podobe nadvse presunjena in osupla: prelepa mlada ženska z izredno romantično noto in poetičnim slogom, ki je v divjem povojnem New Yorku uživala neverjetno dejavno ljubezensko življenje – obenem pa tudi ganljiva in nepozabna osebnost, ki se je vztrajno zaljubljala v vedno nove ženske.«
»Ko je konec 19. stoletja začel v samozaložbi izdajati svoja dela, ki so se mu zdela najboljša, je zapisal, da ga je politika izčrpala in mu popila moči, zato čuti potrebo, da se vrne k literaturi. Torej je bila literatura zanj nekakšno zatočišče in prostor svobode.«