Ključna beseda: zgodbe

»Bo božični čas Mojci in Jerneju vendarle prinesel pomiritev ali celo pravi božični čudež?«

»Vsak peti Slovenec je alkoholik, pa sem še jaz!«

»Svetlana Makarovič tako človeško hrepenenje odstira kot nedoumljivo silo, ki obvladuje človeka.«

»v zavetnih nočeh, ko je čisto tiho in slišiš biti le svoje srce«

»Že ko so ju z Aljažem prvič predstavili, je začutila, da jo je zalila bakrena talina, pod katero je počila debela steklena plošča in premaknila perspektivo.«

»... najraje bi zdrsnila v en sam hip, v neulovljiv zdaj, ki pride in mine, v trenutek, ki je in ga hkrati že ni, spustila bi se v temo, v tišino, v neres in ugasnila vse …«

»Ni lahko gledati, dolgo gledati v oči, ne da bi jih umaknil vsaj za hip, in ni lahko vstopati v zgodbe za njimi, biti del njih, a vendar ostajati nekako zunaj, v času, ki nastopi po času, v življenju, ki dospe, in v tistem, ki gre vedno znova in vsemu navkljub naprej.«

»Besede so nož, razmerje je rezilo noža in ljubezen je njegov lesket.«

»Vrt ti daje tolažbo, ker je čas – tu govorimo o času – v vrtu drugačen, gre za ciklični čas, vrt bo obstajal tudi po tvoji smrti.«

»Ja, ker zgodbe res ne umrejo. Pri pripovedovanju zgodb gre za nekakšno nesmrtnost.«

»In ja, to je kratka zgodba o izmišljanju zgodb.«

»Napisal sem jo na roko, v celoti; to je bila moja prva knjiga, prvi roman, ki sem ga v celoti napisal na roko.«

»Vrt mojega očeta je torej nekakšno pojasnilo, izraz ljubezni do mene in mojega brata.«

»Rekel je samo: Pazite na mojo osebno izkaznico, potrebovali jo boste.«

»Ko ustvariš vrt in ko napišeš knjigo, je to nekaj, kar bo ostalo, ko tebe ne bo več.«

»Žal nisem, ne. Ne govorim samo o sebi; za kogar koli, ki je dovolj občutljiv, je zdaj eden najtežjih trenutkov naših življenj.«

»Besede so pokvarjene. In to je velikanski problem.«

»Preteklost je hrana in tudi gorivo za nacionalizme.«

»Zdaj pa se mi zdi, da izgubljamo to energijo in optimizem in to obzorje, ki so zelo pomembni.«

»Napisal sem jo na roko, v celoti; to je bila moja prva knjiga, prvi roman, ki sem ga v celoti napisal na roko.«

»Vrt mojega očeta je torej nekakšno pojasnilo, izraz ljubezni do mene in mojega brata.«

»Rekel je samo: Pazite na mojo osebno izkaznico, potrebovali jo boste.«

»Žal nisem, ne. Ne govorim samo o sebi; za kogar koli, ki je dovolj občutljiv, je zdaj eden najtežjih trenutkov naših življenj.«

»Ideja vstajenja je po mojem botanična ideja, tudi nesmrtnost je botanični pojem.«

»Zdaj pa se mi zdi, da izgubljamo to energijo in optimizem in to obzorje, ki so zelo pomembni.«

»Ja, vedno pravim, da pisatelji nismo nedolžni.«

»Kljub mnogim razlikam jih povezuje presenetljiva podobnost – skupni izzivi, sanje in zgodbe o iskanju smisla v prostoru.«

»V projektu sicer sodelujejo evropska mesta, ki so nastala po drugi svetovni vojni.«

»Moja domovina, Danska, je poetična dežela, polna ljudskih pripovedk, starih pesmi in bogate zgodovine … Oče mi je ob nedeljah delal gledališče, podobe, ki so se mogle spreminjati, in mi bral iz Holbergovih komedij in iz 'Tisoč in ene noči'.«

»čarobna pustolovščina, v kateri zgodbe zdravijo srce in prebudijo spomine, ki nikoli zares ne izginejo«