Ključna beseda: avtorica

»Objemi me, objemi me«

»Ne me met rad, ne me met rad«

»Četudi roman nikjer eksplicitno ne naslavlja družbenega vprašanja splava, temveč je popolnoma potopljen v osebno izkustvo, je družbenokritična ost jasna.«

»Iskrenost, dekliškost, občutljivost, nepretenciozna introspekcija. Avtorici uspe najti načine, kako opisati izkušnjo izgube, žalovanja in izolacije.«

»Če bi Materinsko knjižico razumeli zgolj kot zgodbo o splavu in izgubi sluha, bi bilo to podcenjevanje.«

»Uporaba črnogorščine je še vedno nekakšen tabu. Tako stališče imajo predvsem tisti, ki izhajajo iz razmišljanja, da drugačnega in drugega ni. V 21. stoletju se mi to zdi grozno, saj imamo ogromno različic. To se mi zdi zelo protislovno, razočarana sem nad tem.«

»Prihajam iz majhnega kraja, iz Kolašina v Črni gori. Od nekdaj se mi je zdelo dragoceno samo tisto, kar človek sam ustvari. Če ti drugi pri tem pomagajo ali če ti naredijo medvedjo uslugo, to res ni dobro. Pri pisanju je to še posebej izrazito. Bralci imajo največjo vlogo pri tem, kako je neka zgodba, pesem ali knjiga sprejeta. To mi največ pomeni.«

»Vsakič, ko Dominique Fortier obišče Homestead, vanj 'vstopa po prstih', kot piše, 'da ne bi naluknjala papirnatega poda'.«

»Prebivala je na koščku papirja, velikem za človeško dlan.«

»Med pisanjem se Emily izbriše. Razblini se za travno bilko, ki je drugi brez nje ne bi nikdar opazili …Vsaka pesem je drobcena grobnica v spomin na nekaj nevidnega … Po njenih žilah teče črnilo, besede, ki jih izpisuje, so malinovo rdeče in črpa jih prav iz tankih modrih vijug, ki ji utripajo pod kožo.«

»Emily, pove Fortier, si je prizadevala postati 'papirnato bitje' – prenehati je želela 'jesti, se potiti, krvaveti', želela je biti samo še nekdo, ki bere in piše.«

»Napisati ta roman je bilo bistveno težje in bolj zahtevno, kot pisanje prvega dela trilogije«

»Poglej me, poglej, hodim, samo hodim, kot si si želela. Pot je pogum. Način, kako vase naseliš širni svet in ga vzljubiš. Šele potem ga znaš resnično deliti z drugimi.«

»Njena glasba je bila odraz osvobajanja od nečesa, kar sploh nima imena, kar ni ne žalost in ne otožnost, kar jo je tiščalo navzdol in v globino.«

»Skušali so mi dati darilo – vid, da bi mi zagotovili polnost sveta. Niso pa razmišljali o težavah, ki mi jih bo to prineslo.«

»Če je skodelica polna majhnih in zelo natančnih izrisanih likov, je to odraz tega, da je oseba, ki ji bereš, pronicljiva in da natanko ve, kaj hoče, ter skrbno načrtuje vsako potezo.«

»Izgubili smo eno vodilnih pisateljic našega časa. Predana in pogumna, ki je zapisovala našo sodobno zgodovino s progresivnega vidika. Tvoj spomin, tvoje delo bo vedno z nami, Almudena Grandes.«

»Ena najčistejših pesmi pa je nedvomno materinska Prideš.«

»Podala se je na svoje največje potovanje.«

»Izredno žensko.«

»V svojem življenju sem zelo uživala, to občudujem.«

»Vse svoje knjige ustvarila tako, da skupaj tvorijo dolgo avtobiografijo.«

»Knjiga je kot ljubezenska afera.«

»Tako je zaspana, da me sploh ne gnjavi z vprašanji, kam greva, zakaj odhajava predčasno.«

»Moja mama je vedno govorila, da se bo zgodilo nekaj hudega. Moja mama je bila prepričana, da se bo to zgodilo prej ali slej, in zdaj to popolnoma jasno vidim tudi sama, čutim, kako se nama približuje kot otipljiva in nepovratna usoda.«

»Varne razdalje skoraj ni več, nit je tako zategnjena, da se komaj premikam po sobi, se komaj oddaljim od Nine za toliko, da dosežem omaro in pograbim še zadnje stvari.«

»V hiši z nenavadno konstrukcijo, v kateri se tako neznansko težko znajdeš.«

»Ali si plen ali plenilec?«

»Branje Resničnega življenja je kot hitra vožnja po luknjasti cesti ali sunkoviti obrati na vlaku smrti.«