»Tako kot nam v življenju ne pomaga in nas ne moti zavedanje o tem, kaj nas čaka (...). Prav tako lahko veste prav vse o Goethejevi pisavi, pa vam to prav nič ne pomaga pri začetkih vašega pisanja. Kajti pišemo z znanjem, telesom, spominom, nadarjenostjo, pišemo s svojim življenjem, zanj pa ni priprav.«
»To je bila morda najneumnejša stvar, ki sem jo naredil v življenju. (...) Pravzaprav se počutim, kot pravijo ženske, ki so bile posiljene: počutijo se, kot da jim njihova telesa ne pripadajo več. Sram jih je, ko jih ne bi smelo biti sram. Ampak še vedno jih je sram. In potem se jim gnusi spolnost. Zdaj imam vse te simptome. Tega nisem pričakoval, niti najmanj ne.«
»Svoboda objavljanja je seveda tudi svoboda branja in svoboda pisanja, možnost, da pišeš, kar hočeš ... da lahko izbereš, kaj želiš brati, in da se ne odloča nekdo drug namesto tebe.«
»V državah na Zahodu je do nedavnega vladala precejšnja mera svobode na področju založništva. Zdaj, ko sedim tukaj v Združenih državah, sem soočen z grozovitim napadom na knjižnice in knjige za otroke v šolah.«
»Ko so v prvi svetovni vojni v boj vključili tudi Senegalce, so jih Francozi opremili z mačetami: to je bila namerna strategija, da bi nagnali strah v kosti Nemcev, da bi se ti ustrašili 'divjakov'.«