Zdaj govori pisatelj

»Odraščali smo v prepričanju, da živimo v svetu belcev, ki bo vedno ostal bel. Tako sem bil vzgojen in ta način razmišljanja je globoko zakoreninjen v meni.«

»In pomislil sem: Počakaj malo, če smo v tej znameniti bolnišnici, hočem belega moškega s sivimi lasmi, ki ima ogromno izkušenj.«

»Ona in njeni starši so bili veliko bolj strpni, kar je vplivalo name. Veste, vsi smo plemensko naravnani. Biti hočemo okrog svojih ljudi in verjeti v svoje ljudi, kar je pogosto težko preseči.«

»Shizofrenija, kot je že bilo rečeno ...«

»Ko sem zagledal sonce, je bilo to rjavo. Odločil sem se, da bom napisal svojo prvo knjigo.«

»Naše življenje je polno utvar in strasti – stvari, v katerih zmaga satan.«

»Urednik je Satanov tango objavil predvsem zato, da bi dokazal svoj pogum in avtonomijo. Kot vem, je bil pred tem na visokem položaju pri tajni politični policiji.«

»Vsako leto slišim, da sem nominiran za Nobelovo nagrado, a sem že star in upam, da se to ne bo zgodilo.«

»Leonardo da Vinci je imel srečo, da se je rodil kot zunajzakonski otrok. V nasprotnem primeru bi se od njega pričakovalo, da bo postal notar, tako kot so to postali vsi legitimni prvi sinovi v njegovi družini vsaj pet generacij pred njim.«

»Ko gre moškim slabo, so ženske in otroci tisti, ki trpijo«

»Ampak kako naj razumemo neko deželo ali čas, če ne govorimo tudi o materah in kvirovski skupnosti?«

»Hotel sem še enkrat popisati obdobje rudarskih stavk, ki je bilo že neštetokrat literarizirano, ampak tokrat z ženske perspektive.«

»Ljudje ne verjamejo, da je revščina tema, vredna literature.«

»Veste kaj? V zvezi s to knjigo sem dal že okrog tri tisoč intervjujev, in vi ste prvi, ki ste to opazili.«

»Kadar ima moški težave z odvisnostjo, mu je 'dovoljeno' viseti v pubu, lahko se opoteka po ulici in se zapleta v pretepe.«

»Oh, če bi le imela fanta, če bi le imela moža, si včasih mislijo ženske, potem bi bilo vse v redu. In to ne bi moglo biti dlje od resnice.«

»Čutil sem, kako se vame vpisuje neko meni prej neznano čustvo, za katerega sem že slišal, ga od zunaj tudi videl, o njem bral, a ga nisem mogel ponotranjiti, ne zares razumeti.«

»Najbrž bi bil kar dober strokovnjak, če bi se znal omejiti na eno samo stroko; žal pa me zanima vse, kar je; zato ne morem postati nič več kot pisatelj!«

»Treba je iti v mesto. Ne glede na to, kaj se zgodi. Zaklenjena 'zgodba' se začne tiho premikati, kot da so se zbudile 'stare sanje' in odkrile odročen arhiv.«

»Delo seže v srce in da stoodstotno spada v Murakamijev svet.«

»Roald Dahl ni bil angel, toda to je absurdna cenzura. Puffin Books in Dahlova zapuščina bi se morala tega sramovati.«

»Roald Dahl ni bil angel, toda to je absurdna cenzura. Puffin Books in lastniki Dahlove zapuščine bi se morali tega sramovati.«

»Večni nauk narave je, da ni posameznikov, ni resnično ločenih vrst in vsekakor ni stvari, ki bi bile ločene od človeštva in bi se imenovale narava.«

»Roald Dahl ni bil angel, toda to je absurdna cenzura. Puffin Books in Dahlova zapuščina bi se morali tega sramovati.«

»V starih časih je živel na tem svetu tudi Kurent.«

»Tam enkrat na leto, na kresno noč, nemogoče postane mogoče. Takrat lahko srečamo velikane, ki se bojijo ljudi. Pa vile, ki jih vidiš le ob zori, ko plešejo in se češejo.«

»Imel sem srečo . . . moj glavni prevladujoči občutek je hvaležnost«

»Bil sem že bolje. Toda glede na to, kaj se je zgodilo, nisem tako slabo. Velike poškodbe so v bistvu zaceljene. Imam občutek v palcu in kazalcu ter spodnji polovici dlani. Opravljam veliko ročnih terapij in pravijo mi, da mi gre zelo dobro.«

»Vedno sem se zelo trudil, da ne bi prevzel vloge žrtve«

»No, to vprašanje si zastavljam in ne poznam odgovora nanj. Imel sem več kot 20 let življenja. Torej, ali je to napaka? Poleg tega sem napisal veliko knjig.«