Ključna beseda: distopija

»Vse znanstveno-fantastične distopije v resnici pripovedujejo o nečem, kar se je tako ali drugače že zgodilo.«

»Temeljni roman o prihodnosti 20. stoletja 1984 Georgea Orwella je pravzaprav roman o totalitarni diktaturi, ki se je že zgodila.«

»Bookerjevo nagrado bom z neverjetnim zadovoljstvom odnesel nazaj na Irsko.«

»Te knjige nisem napisal kot izrecno svarilo, napisal sem jo, ker sem hotel ubesediti idejo, da se stvari, ki se dogajajo v mojem romanu, dogajajo vedno znova skozi zgodovino, in da moramo morda poglobiti svoj odziv na tovrstne ideje.«

»so o tem sicer nekaj minut govorili«

»Če bi se rodili s srcem na desni, bi bili imuni na vsa sranja komunajzarske propagande.«

»Na ključne položaje je imenoval svoje osebne prijatelje in znance.«

»General Zima je v slabih desetih letih s trdim delom uspešno ukinil vso ljudstvu škodljivo birokratsko administrativno zmedo.«

»Za trenutek se je poigral z mislijo, da bi svoje uradne nazive dopolnil še za svoja sinova, ki bi mu lahko rekla Oče ali Ata, nikakor pa ne Očka ali Tati.«

»Najbolj pristna reprezentacija njegovega notranjega življenja, bolečine in zmedenosti, ki ju je čutil, medtem ko je izgubil ženo.«

»Kaj pravzaprav je 'uporabno ballardovstvo'?«

»ZDA imajo svojo kulturo orožja, mi imamo svojo kulturo avtomobilov.«

»Pobesneli Max potrjuje stališče tehnološkega klanja kot naravnega zakona.«

»Res je. Gledalcev ne želim preveč sugestivno obremenjevati s svojimi distopičnimi koncepti.«

»Gledamo v nasičeno praznino.«

»Človeška beda, nevednost in brutalnost se na oddaljenem planetu, povsem podobnem srednjeveški Zemlji, stopnjujejo v neslutene razsežnosti.«

»Umetniki so preganjani, poezija in glasba postajata tujki.«

»Uprizoritev je eksperiment, ki nas želi opozoriti, kako odprti in čuječi moramo biti glede današnjega družbenega dogajanja.«

»A se spomniš včasih, ko smo vsaj lahko šli normalno na morje? Se spomniš včasih, ko smo imeli internet? Sploh ne morem verjeti, da je to kdaj obstajalo.«

»Ko smo se lotili scenarija, smo si skušali predstavljati svet čez deset let. Kam gre naša družba, kaj bodo osrednji problemi distopije, proti kateri potujemo? Covida seveda nismo predvideli, a so njegove posledice na neki način že vključene v film: pomanjkanje informacij, zaprtost … Pretreslo nas je, da je resničnost tako blizu filmu, bolj, kot smo si v resnici želeli. (Smeh.)«

»Vsi smo žabe, ki se kuhamo počasi.«

»Film ni odslikava trenutnega stanja, ampak tudi projekcija nečesa, kar bi se lahko zgodilo v prihodnosti. Spremembe v družbi smo potencirali do take mere, da bi ljudje začeli o njih razmišljati. V resničnem življenju se namreč ti procesi odvijajo počasi, kuhajo nas kot pregovorne žabe v loncu vode. Če potek dogodkov vidiš pospešen na filmu, je morda lažje premišljevati o širši sliki.«

»Film se je rodil iz njihovega polja ustvarjanja in estetike.«

»Vse je bilo posneto brez luči in z enim samim objektivom, s kamero iz roke, na zelo dokumentarističen način.«

»Na koncu se je v tistem prizoru genialno odrezal, pa je bil to človek, ki je šel tisti dan slučajno mimo. Taki avtentični biseri v drugačnih produkcijskih okoliščinah ne bi bili izvedljivi.«

»Peter Perunović se je projektu pridružil že zelo zgodaj, ker sva z Dachem ocenila, da njegova estetika najbolje ponazarja svet, o katerem v svoji glasbi govorijo Matter.«

»Kamnik neha biti Kamnik, kakršnega poznamo, in postane neki čisto nov svet.«

»Hoteli smo slediti striktno filmski naraciji.«

»S Tunjo kot igralcem sem že sodeloval in ga zelo cenim; je eden od najboljših naturščikov, s katerimi sem kdaj delal.«

»Na neki hecen način je bilo moje delo zelo preprosto.«