Zdaj govori pisatelj

»Kar koli rečeš, se zmotiš, razen če morebiti ne uganeš. Glavna lekcija tega leta, ki sem jo dobil pred kratkim, je, da lahko nepredvidljivo uniči kakršne koli načrte, perspektive in analize.«

»Mamo so ugrabili. Z njenimi stvarmi vred so ukradli tudi kovček.«

»Nobeno otroštvo ne mine brez zvočnih pravljic.«

»Čim prej se moram naučiti francosko. Tako bo vsa bolečina za vedno ostala v mojem maternem jeziku.«

»Naglas je postal moja nova domovina.«

»Zame gre pri pregnanstvu bolj za ostanek ali obstanek.«

»Moja edina vodilna ideja pa je bila vrnitev k človečnosti.«

»Nič ni boljšega in učinkovitejšega, tisto fino tkanje duha, kot je humor.«

»Ne vem, kako, a s svojim pisanjem bi poskusil spodbuditi ljudi, da bi bili morda radikalnejši.«

»Pisal bom celo življenje, kolikor bom živ in kolikor bom mogel zaradi svojih moči, bom pisal o ponižanih in razžaljenih. Do danes sem se držal te obljube in sem pisal o taborišču, o zaporih, o mučenjih.«

»Družba bi morala biti bolj socialna, morala bi se bolj zanimati za blaginjo večine prebivalstva.«

»Če bi se človek spremenil, da bi cenil dobroto, ljubezen, bo lahko človeštvo našlo neko drugo pot, ki ne bo ocean krvi.«

»Projekt me je navdušil zaradi ideje o 'sejanju literature'.«

»Gre za projekt, ki duh avtorjev in avtoric ter bralcev in bralk postavlja v prihodnost.«

»Se bom temeljito posvetil delu in njegovi vsebini.«

»Ko pišem, se počutim pomirjenega s seboj. In tudi tedaj, ko je težko, morda celo kot neke vrste notranji boj, se zdi, da je to pravi kraj zame.«

»Nikoli nisem izjavil česa podobnega.«

»Nestrinjanje še ni islamofobija.«

»Za nekaj ur imamo v lasti tišino, če že ne počitka. (...) Ker sem nezadovoljen z vsemi in nezadovoljen s seboj, bi se prav rad odkupil in se malce ponašal s tišino in samotnostjo noči.«

»Predstavljam si, da obstaja neka evropska literatura kot velik orkester ali zbor, v katerem pa se sliši posamezne glasove.«

»In če se to potem dobro znajde v tem evropskem orkestru, je del te evropske literature.«

»Naj ne hodi po svetu, kogar zgodovina ne zanima.«

»Zgodovina Evrope je zgodovina zmot, a tudi poguma in iskanja humanističnih idealov.«

»Žariš in žgeš in v tvoji zlati luči vsa trudna duša moja trepeta.«

»A ne: še v ječi sredi slepih sten / nihče mi dveh ne vzame dragotin: / ljubezni in vesoljne slave zvezd.«

»Gledam pa se ne morem nagledati / te svetlobe tega zrnja gorečega / ki ga raztresaš po morski modrini.«

»V zaporu človek razmišlja drugače kot v običajnem življenju. V zaporu so noči drugačne, so dnevi drugačni, drugačni so dihanje in bedenje in sanjanje, vsa človeška bit postane drugačna.«

»Kot bi imela za hrbtom luč, ki je ne vidiš, / jo pa čutiš.«

»Slovenec ima najraje, če je humor organiziran v prepoznavno obliko, da se takoj vidi, da bo prišla na koncu poanta. Najraje ima vice o Slovencu in Bosancu ipd., ker pri teh ve, da bo poanta prišla, ko bo na vrsti Bosanec.«

»Nedvomno je bila kamera postavljena na vrh zvonika ali morda na ogrodje iz železnih nosilcev, ki se dviga nad jaškom rudnika …«