Zdaj govori pisatelj

»Želel sem spremeniti svet. A ugotovil sem, da sem edino, kar lahko zagotovo spremenim, jaz sam.«

»Vse, kar potrebujem, je pet mesecev miru.«

»Jovanovićeve pesmi so kot rezime življenja, zapitek in črta pod obračunom, kot samo na videz preprosto sporočilo.«

»Upanje umre predzadnje.«

»Risarije njegove so bolje, nego slike, kolorit je vendar še precej ubran, a rudeče ozadje moti čestokrat ogledovalca njegovih slik.«

»Po lastnih besedah je te 'kratke zgodbe' med letoma 1974 in 1980 pisal po končanju daljših romanov...«

»Zvezdica Zaspanka je pustila pečat pri številnih generacijah otrok, ki so odhajali spat ob besedah: 'Že hitiiim, že letiiim!'«

»Nekega jutra si je vzela ven stekleno oko in ga potunkala v možev vrček s pivom, ko je Gravž ravno gledal drugam.«

»Ali ni vsako naše dejanje, tudi kriminalno, samo sledenje osnovni življenjski matrici?«

»Sreča v nesreči.«

»S širokim zamahom celostnega avtorja Dušan Jovanović predstavlja ključno avtoriteto prenove sodobnega dramskega jezika in odrskega izraza v slovenskem gledališču.«

»Umetnost se rodi iz življenja in je za življenje.«

»Poslušajo ga mrtvo.«

»Nekoč je živela Nina, ki je imela na levi nogi tatu. Bil je lep in bil je za vedno. Ko je umrla, so jo upepelili. Tatuja potem ni bilo več. Ni bil za vedno.«

»Nekoč je živel Tomaž, ki je pisal zabavne stvari. Ravnokar jih bereš.«

»Nekoč je živel Vid, ki je bil slep. To je bilo smešno vsem, razen njemu. No, tudi njemu je bilo malo smešno.«

»Počlovečeni Holmes je odraz pisateljevega zasebnega trpljenja.«

»Če že misliš koga za kar koli tožiti, bi bilo bolj smotrno tožiti zaradi upodobitve Mycrofta kot popolnega neotesanca.«

»Bolj kot vsebina sama morda še impozantnejša 'drobna izmišljija, ki jo bo, kdor bo bral, brž uzrl'.«

»Kljub takšni 'strahoviti pohabi' se zgodbe namreč razvijajo spontano, igrivo in na videz popolnoma neovirano.«

»z velikim občudovanjem in spoštovanjem«

»Kriminalke se ne splača pisati za kaj manj, kot je umor.«

»Nihče ne bo prebral tristo strani romana, da bi ugotovil, kdo je izmaknil kozarec vložene zelenjave.«

»Pisati sem začel sebi v zabavo, vse skupaj je bila velika šala – če sem se hotel 'igrati' žanr v celoti, je k temu sodil tudi psevdonim.«

»Sem si pa seveda želel videti, kako delo poteka.«

»A to ni bilo stališče, ki so ga zavzeli svetovni mediji; enoglasno so se odločili, da knjiga ni samo avtentična, ampak nekakšno mesijansko sporočilo z 'druge strani'. Meni ni preostalo drugega, kot da sem v otrplem osupljenju opazoval, kako je knjiga lezla po lestvici najbolje prodajanih, komentatorji pa so jo eden za drugim razglašali kot 'pravo stvar'.«

»Nisem bil niti vzoren oče niti vzoren mož – in kot takega se niti nočem prikazovati.«

»Se je Miyuki počutila, kot da ima v rokah majhno opico, ki zvija sprednje šape.«

»Objela, kot da bi tesen objem lahko dva zlil v eno.«

»Osvojil sem še šest drugih nagrad, a ta je edina, ki so si jo zapomnili.«