Ključna beseda: poezija

»Ah, življenje – bolj široko kot dolgo.«

»Nebo pod vodo že z naslovom evocira neulovljivo odsevnost, zrcaljenje in tisti nedoločljivi stik med realnim in iluzijo.«

»Kar sem doživel, prekrijem z lističi zlata, ki so jezik.«

»Če mirno počivam v točki razbolenosti, za parklji pride Miklavž.«

»Ostajata hrbtenica in srce festivalskega delovanja nespremenjena, kar pomeni združevanje vrhunske poezije in performativne umetnosti.«

»Glede na to, da Ptuj tudi prek našega festivala postane evropska prestolnica poezije, smo si letos omislili srečanje festivalskih direktorjev.«

»Vrednost poezije ni le v nji sami, temveč da ima tudi nesporno poslanstvo, da more iz ustvarjalne moči človeka prenavljati.«

»Na kakšen način se skuša dotakniti globljega doživljanja njene usode, lahko slišite v oddaji Izbrana proza.«

»25 let zveni silovito, čeprav hkrati občutimo vsi, da še nikakor nismo prispeli tja, kamor želimo prispeti, in da je iz leta v leto stvar v nastajanju, spreminjanju, dopolnjevanju, rasti.«

»Napisal je pismo, ki razmišlja v smislu podpore evropski ideji, v časih, ko se krepijo sile, ki so skeptične ali celo negativne do evropske integracije.«

»Ideja je povabiti ljudi na sprehod s kozarcem vina po mestu. Naš cilj je povzdigniti kulturo pitja vina na raven, ki si ga zasluži.«

»To je neke vrste digitalni zemljevid brez vrisanih meja. Vsak vnos prižge majhno lučko s sporočilom upanja.«

»Nekoč nek deček vrže violino / v domači vodnjak, preveč ga teži, / da mora čeznjo vleči obraz ...«

»pogoltna usta spomina z lakoto // po dotikih rok otrok, podanih / v iskrenju tipov, tonov in likov, / da človek samo čuti in se čudi // in použiva, kaj vse počnejo čuti, / med njimi najbolj vonj, kralj spomina / in njegova kraljica beseda.«

»zarasli z jezikavimi izmišljijami // se važno otepamo z dozorelostjo / in stikamo za založenimi slepili, / da bi zjecljali, zakaj smo postali, // kar smo, in kako smo ostali pred/ iztekom trajanja globoko v sebi / samo malo večji otroci.«

»Vsak kamen bo spomin na ta čas.«

»Moji hčeri je 16 let in tam nekje zunaj tava v temi in jaz ne morem ničesar storiti.«

»Obupan je bil.«

»Svojat je umirala temna od mesa, / ampak, ptiči so / tudi umirali temni od mesa. / Kaj tu manjka?«

»Ker smo živeli pod Sodbo, ne da bi vedeli za to«

»Njegove ustnice so poezija, ki je ne bom prebrala«

»Je vonj po smislu, ki v dimu šine / kvišku med uplinjene znake ...«

»Kako težko je biti slab / kako težko je biti sam, / in biti star, pa biti mlad!«

»Veter raje preiskuje noč kot dan.«

»Imel sem občutek, kakor da izjava sploh ni prišla do ušes sodelujočih.«

»Poslala je po enega tistih jajčastih in lepo rejenih kolačkov, ki jim pravijo 'magdalenice'...«

»In ko sedemo na dadaistični stol, / je zelo neresno biti PROTI, / še posebej, če je univerzalni verz / funkcija ledvic in tramvaj obenem.«

»Človek ima dolg jezik / in včasih oslovska ušesa, / ki povedo več, kakor slišijo.«

»Toda nič ni tako daleč od resnice, / da ne bi moglo biti še dlje, kot v resnici je.«

»Ljudje danes še vedno beremo poezijo in romane, a jih ne živimo več. Od pomanjkanja poetičnosti v resničnem življenju pa bolita duša in telo ... Zato bomo letos na festivalu Sanje svojo bit in misel, utrip in smisel zarisovali v prostorsko-časovne linije poetske stvarnosti. Po obdobju, ki nas je odrezalo drug od drugega, od tega, da bi lahko živeli in dihali poetsko, se zavedamo, kako nujno je obnoviti in zaščititi prostor človečnosti, pesništva, domišljije in svobodne biti, okrepiti korenine svoje notranje narave.«