Ključna beseda: poezija

»Sem ženska delavskega razreda, rojena v mestu na jugu Španije sredi osemdesetih let; živim na obrobju velikega mesta in sem prekarna delavka. Moje življenje je simbolični kraj, iz katerega pišem.«

»Kar koli rečeš, se zmotiš, razen če morebiti ne uganeš. Glavna lekcija tega leta, ki sem jo dobil pred kratkim, je, da lahko nepredvidljivo uniči kakršne koli načrte, perspektive in analize.«

»Dobra književnost se ne sme zanašati samo na formo in tehniko, saj izhaja iz nečesa divjega, kar puhti od skrivnostnosti in življenja.«

»Kar je škoda, saj poezija vse v njenem življenju postavlja v red.«

»Moja poezija je libreto za šepetanje čarobnim rastlinam in poslušanje glasov tišine.«

»Letošnji jubilejni festival se […] ozira na svoje začetke v letu 1986, ko je Evropo še ločevala železna zavesa, in reflektira svojo dosedanjo prehojeno pot.«

»Festival Vilenica se je pri tem vselej vključeval v dialog z aktualnimi družbenimi izzivi in spremembami, prinašal zavedanje o nujnosti kulturnega pluralizma, medsebojnega spoštovanja in mirnega sobivanja v svetu, vse do današnjih dni pa visoko povzdiguje svobodo – tako znotraj kot zunaj besede.«

»Poetiko Mile Haugove 'zaznamujeta […] hkratna formalna krhkost in izpovedna silovitost.«

»Torej tokrat Karantenske pesmi.«

»Malo pozneje kot po navadi, ampak pomembno je, da smo se odločili, da dogodka ne bomo odpovedali ali ga prestavili na širni svetovni splet, izvedli ga bomo v živo.«

»monstruozno prireditev skrajšali za polovico«

»zagotovili prepoznavnost in spodbudo nacionalnim, regijskim in mednarodnim poetskim gibanjem«

»kalibriram svet po poeziji in se učim povedati manj«

»ne boj se jezika«

»To je orodje, ne slog. In tako orodje lahko uporabljamo pri kakršnemkoli slogu.«

»Preden sem prišel v Tarascon, sem opazil čudovito pokrajino z ogromnimi rumenimi skalami, nenavadno prepletenimi v najbolj presenetljive oblike. V dolinicah med temi skalami so bile vrste majhnih okroglih dreves z olivno zelenim ali sivozelenim listjem, ki bi bila lahko limonovci.«

»Oh! presneto, skrivnost življenja! Natančnost misli! Nevednost človeškega rodu!«

»Žariš in žgeš in v tvoji zlati luči vsa trudna duša moja trepeta.«

»A ne: še v ječi sredi slepih sten / nihče mi dveh ne vzame dragotin: / ljubezni in vesoljne slave zvezd.«

»Gledam pa se ne morem nagledati / te svetlobe tega zrnja gorečega / ki ga raztresaš po morski modrini.«

»V zaporu človek razmišlja drugače kot v običajnem življenju. V zaporu so noči drugačne, so dnevi drugačni, drugačni so dihanje in bedenje in sanjanje, vsa človeška bit postane drugačna.«

»Kot bi imela za hrbtom luč, ki je ne vidiš, / jo pa čutiš.«

»Slovenec ima najraje, če je humor organiziran v prepoznavno obliko, da se takoj vidi, da bo prišla na koncu poanta. Najraje ima vice o Slovencu in Bosancu ipd., ker pri teh ve, da bo poanta prišla, ko bo na vrsti Bosanec.«

»Nedvomno je bila kamera postavljena na vrh zvonika ali morda na ogrodje iz železnih nosilcev, ki se dviga nad jaškom rudnika …«

»Zaprem oči in ves svet potemni.; / privzdignem veke, v rojstvo se odstre. / (Prikazen v mislih si, se mi zazdi.)«

»Zimska krajina je obvisela v ravnovesju, / ko jo srep pogled gorgone je uklel v modrikast led; v živo sliko je zamrznilo drsalce.«

»Misel, ki je videla zelenkaste valove plime / prečesavati v spirale zavozlane kodre deklic morja, / zdaj plahuta s krili kakor netopirji in nje usedline / naselijo podstrešje, ki krije ga lobanje skorja.«

»Pišem iz dneva v dan, toda kaj pišem?«

»Če si se vsemu odpovedal, oporne točke potrebuješ, / kamen na hrbtu, datum, uro, smer reke, ključ, / pogled nase iz kota sobe, ne iz ogledala, ki te obsodi.«

»Ne upoštevam kanona poezije, / iz tega se ne trudim delati umetnosti.«