Ključna beseda: poezija

»Na prvi pomladni dan odmevajo pesmi po vsem svetu, da nas opomnijo na pesniško lepoto in popeljejo v svoj univerzalni svet.«

»Vse je poezija. Kako se veter oglaša v vejah in v dimniku, kakor se govorica neznanih jezikov raznaša po svetu...«

»Ali lahko poezija reši svet?«

»Odločitev za dejanje pa naj ratse med nami.«

»V svetu, zaznamovanem z besedami, barvami in podobami, porojenimi za pravo stvar, ima poezija moč brez primere.«

»Zmoremo brez ugodja, a ne brez navdušenja.«

»Njegova duša je počasi pojemala, ko je poslušal sneg, potihoma padajoč po vesolju...«

»Bilo je strašno, ja, lahko bi bruhal od ogabnosti ... v glavi sem cutil skeleco luknjo...«

»Briga me, če je pandemija! Briga me, če morajo najeti božične sani z letečimi jeleni...«

»Čutim tujost, najvišje priznanje življenja.«

»Vse pride in gre / smo samo utrinek /– to je premena življenja.«

»Je mogoče da za vsem tem ni ničesar / da samo jaz dajem pomen / oblakom šumenju trsja vetru skovikanju ...«

»Vem, da me ne bo, / a imam jezik, s katerim povem, / da imam kurjo polt, ko hodim po mestu. / Ker je jezik edina stvar, / s katero puščam eno in edino sled za sabo – / pesem.«

»Če se ne boš igral, se bojo drugi s tabo«

»Treba je vklopiti obe polovici možganov. / Eno za prostor. / Drugo za intuicijo.«

»Na nič. / (Samo na igro.) / Ne nase. / Med igro se moraš razosebiti. / (Če želiš dobro igrati.) / Če želiš res dobro igrati, / moraš pustiti sebe čisto pri miru. / (in obenem dati vse od sebe.)«

»Še večja umetnost je to zmeriti s palčko. / S preprosto kovinsko palčko, / ki ima funkcijo metra, šestila, radirke in pisala / in je bila že vsaj sto let pred izumom / večfunkcijskih naprav večfunkcijska naprava. / (S kakšnim veseljem bi se šolarji z njo učili geometrije.) / Tudi balinarji brez končane šole jo obvladajo. / V praksi so stvari, / ki jih je učil Pitagora, / zelo preproste. / (Če se jih učiš med igro z drugimi na prostem.)«

»Festival Pranger je edinstven med literarnimi festivali pri nas, saj je na srečanju pesnikov, kritikov, prevajalcev in bralcev poezije osrednji koncept naravnan na kritično refleksijo, ki jo domišljajo ustvarjalci in kritiki na debatnih soočanjih.«

»Pesmi v Pojavih vsebujejo 'slutnjo nesreče', v kateri 'odzvanja odsotnost človekove empatije do narave in drugih živih bitij'.«

»Nada Vodušek je o zbirki Rane rane zapisala, da bralca 'objema nežno, čuteče, drzno, grobo, krvavo, iskreno'.«

»Pranger ostaja 'festival, ki plava proti toku'.«

»Ljubezen je brez dvoma prva tema poezije, če ne celo edina prava tema poezije.«

»Drzno lahko rečemo, da človek, ki se spozna na poezijo in z veseljem odpira svoje srce za njene občutke, pri nobenem ruskem pisatelju za Puškinom ne bo dobil toliko pesniškega užitka, kolikor mu ga bo dal gospod Fet.«

»Toliko je načinov, da napišeš zgodbo o Trstu in opišeš njegovo vsakdanjost: jaz sem to storil z njegovimi prikaznimi.«

»Ta spominska plošča je priznanje, da vemo, kaj se dogaja in kaj je treba storiti za to. Ampak samo vi veste, ali nam je to uspelo.«

»Samo želela bom, da dočakam 100 let. Drugače pa let ne štejem ‒ k sreči mi prizanašajo. Ni mi treba delati in kar lepo živim.«

»Pesem mi je vdirala v dušo brez nadzora.«

»To je veliko priznanje. Več kot imaš let, pogosteje te morajo ljudje razveseliti, ker že v treh dneh pozabiš, da so ti nekaj dobrega naredili.«

»Pesem naj ima / kazalko, ključno besedo na koncu, ki napeljuje, ne pa narekuje.«

»Vas je tam čez, v tolmunu zvonov, / na njeni drugi strani pa ničesar, / ali pa le druge verzije mene samega, / znane in tuje in zadekane v svoj čas, / kot sem jaz v svojega, na prostem, pod luno, / ali sklonjene k šopu vejic in slame, / da bi vdihnile malo življenja ognju.«