Tema: Književnost

»Granachovo življenje je ena sama strast do življenja, ki brbota tudi skozi vso njegovo pripoved.«

»Avtorski individualni glas je lahko glas proti vnaprej postavljeni strukturi. Morda je prav to težava. A glas proti je prvi korak k iskanju rešitve. Avtorski glas je prvi glas, ki se mu lahko pridružijo odmevi.«

»Prvo tako dejanje bi sprožilo plaz in vsako novo oblast bi mikalo prečistiti seznam preteklih nagrajencev po svoji volji in nazoru.«

»Potrebuješ očala, da razločiš tisto, kar veš, da je tam, saj je dvom neizprosen; nadeneš si jih.«

»Tam sem najbrž ostal še del naslednje noči. Celotno levo uho je bilo s krvjo prilepljeno na tla, enako usta. Vladal je strašanski hrup. A v tem hrupu sem spal, nato pa je še deževalo, res močno deževalo. Kersuzon poleg mene je ves težak ležal pod vodo. Eno roko sem iztegnil proti njemu, se ga dotaknil. Druge roke nisem mogel. Sploh nisem vedel, kje je druga roka.«

»Naš pogled vidi in ve: da je najbolj črna noč tisto, / kar ti lahko pogleda iz oči ob katerikoli uri dneva.«

»Prišel je neki moški in se zaljubil v Dorrie Beck. No, vsaj poročiti se je hotel z njo. Iskreno je bilo.«

»O vsem je treba govoriti na glas, razen o tem, kar se je zgodilo mami. To pa ne bomo. O tem pa ne. Ne pa ne bomo.«

»Zatopljena v misli sem ugasnila luč, ko sem šla iz prostora, čeprav si bil v njem tudi ti. Zjutraj si pustil mojo polovico postelje nepostlano. Nisem ti odgovorila, ko si mi iz sosednje sobe zaklical vprašanje. … Postal si drug moški, tujec. Ta tujec je proizvajal neznanske količine prahu.«

»Če si dovolj srečen, da si kot mlad človek živel v Parizu, nosiš to mesto vse preostalo življenje v sebi, kamorkoli že greš, kajti Pariz je premični praznik.«

»Ne sladki spev, solz grenkih bol neizprosna, / ne jasni glas, le vzdihi se glasijo, / na slog ne, le na žalost sem ponosna.«

»Četudi roman nikjer eksplicitno ne naslavlja družbenega vprašanja splava, temveč je popolnoma potopljen v osebno izkustvo, je družbenokritična ost jasna.«

»Iskrenost, dekliškost, občutljivost, nepretenciozna introspekcija. Avtorici uspe najti načine, kako opisati izkušnjo izgube, žalovanja in izolacije.«

»Če bi Materinsko knjižico razumeli zgolj kot zgodbo o splavu in izgubi sluha, bi bilo to podcenjevanje.«

»Moj hortus conclusus ima steklene stene, saj veliko gledam ven in drugi gledajo noter, jaz sem zaprta, ampak oversharam, lažem in govorim po resnici hkrati, sedim na oltarju, ki sem si ga zgradila, in gledam ven skozi stene, ampak verjetno bi bilo bolje, da bi se samo naučila razbiti steno.«

»Starec vsake toliko zarjove, da ni naključje, da je bil prav on, ne kakšen drug še živeč Islandec, za model velikana v prenovljenem grbu nove republike. Fant mu sledi, da si ne bi kaj naredil. Kot da bi lahko preprečil, da trol razsuje sebe ali kar mu pač pride na pot.«

»Čas se konec koncev izteka. Morda je čisto prav, da zdaj odložiš svoje zgodbe na stran in raziščeš, kako je bilo živeti v tem telesu od prvega dne, ki se ga spominjaš, do danes.«

»Resnica ima takšno moč, / da lahko krepko premaga / še najbolje izmišljeno laž. / Laž ima takšno moč, / da se lahko vrne in te prepriča, / ko se pretvarja, da je nova resnica.«

»Biti ali ne biti …«

»Polni smo upanja, da se bo nocoj vse dobro izteklo. Hoja se odvija kakor delovanje preciznega stroja. Že smo znova oddaljeni od vasi, nova dolina nas je vzela vase, malce hladneje nam je okrog ramen, noga pa stopa vedno varneje. Čutimo globoko omamo, širino noči, spočitost telesa, nedozorelost vojne.«

»To in da so nas imeli za osovražene Nemce, ter kmečko okolje, polje in živina, ki sem jih prvič spoznal od blizu, so tisti travmatični vozel, ki ga še do danes nisem razvozlal.«

»Sem res videti tako nebogljeno, da me mora prvi mimoidoči potolažiti, da ni z mano nič narobe in da si ne zaslužim sramotilnih komentarjev? Videti sem kot pravkar prispela, izgubljena begunka iz Afganistana, ki ji je treba razložiti to in ono o Nizozemski in Nizozemcih? Jebemti, jaz sem se tukaj rodila.«

»Ko pa ozrem se, plaho, skoraj na skrivaj, / v visoko poldne svojega otroštva, / celo poražen, vem, ne bom se vdal.«

»Gertrude Stein je napisala z modernizmom in jezikovnimi eksperimenti zaznamovana dela.«

»Pretežno jasno.«

»V tem filmu je bila ona glavna junakinja, ki pleše po stopnicah...«

»Življenje težka, nerešljiva je uganka / in vprašaj, ki si odgovora želi; / mladost pa, nerazsodna neugnanka, / ne ve: vprašaju često pomišljaj sledi.«

»S čajem je tako kot z rumenim golfom: dokler ga nisem imel, nisem opazil rumenega golfa nikjer, ko sem ga dobil, jih je bilo na cesti nenadoma vse polno.«

»Na nič drugega ne morem misliti. Louisova bleda stopala se mi vedno znova vračajo pred oči. Molijo izpod reševalne folije. Popolnoma nezaščitena. V zmedi in paniki so se njegovi copati izgubili. Popolnoma nebogljena stopala, medtem ko ga rinejo v reševalno vozilo.«

»Rad spomnim bralce svojega prejšnjega eseja, da je pisana literatura dejansko stara približno 4500 let (plus minus nekaj stoletij, odvisno od definicije literature), vendar ne moremo vedeti, ali 4500 let pomeni starost, zrelost, mladost ali zgolj otroštvo.«