Tema: Književnost

»… in nenadoma sem v politi kavi zagledala svoj spačeni odsev in pomislila, da morda sama v resnici nisem jezna, ampak samo zelo zelo žalostna.«

»Zmeraj nosim s seboj kakšnega več.«

»Odločitev za nakup tega zvezka je bila slaba, zelo slaba. Ampak za obžalovanje je zdaj prepozno, škoda je storjena.«

»Da, da, frizerske škarje so v nekem daljnem kolenu brez dvoma v sorodu z giljotino.«

»… in nenadoma sem v politi kavi zagledala svoj spačeni odsev in pomislila, da morda sama v resnici nisem jezna, ampak samo zelo zelo žalostna.«

»Veste, včasih zna hiti to delo kar nekam puščobno.«

»Kako to, da zavračate moje delo, objavljate pa risbe petorazrednega risarja, kakršen je Thurber?«

»Hočete reči tretjerazrednega.«

»Ljubim besede, / ki samo tavajo / v molku zavesti. / Nikoli jih glas ne razjasni, / in vendar včasih / od njih / nekaj v očeh žari.«

»Minuta molka se je zaprla, a večnost ne.«

»Čeprav nič ne more vzeti / dni, ki jih morda sploh ni, / in četudi smo še večni, / ne bomo več, kot smo bili ...«

»Za Strniševo objektivno poezijo je najbolj značilno izginjanje pesniškega subjekta oziroma skrivanje tega 'jaza' za podobo, prispodobo, metaforo, zgodbo.«

»Sedim za katedrom in stegnem roke, kot bi hotel prijeti za krmilo svoje ladje, in analiziram učilnico, tako da jo razdelim na številne prazne kvadratke: nič drugačni nismo od kemičnih elementov.«

»Če bi na zgodovino našega mesta pogledali skozi Čebelarjev spomin, bi jo zagotovo morali razdeliti na dve vrsti časa: rojilna in nerojilna leta.«

»Se bo kdaj kdo rodil, ko ne bo vojne? / Niti ene same. / Tisti, ki jo povzročajo, se rodijo brez srca. / Že rodijo? / Nobeden se ne rodi brez srca. / Pa je vseeno vojna.«

»Kupido, ti in tvoja lepa starka / ne bosta dalje me za nos vodila; / ne bom pel vaj'ne hvale brez plačila / do konca dni ko siromak Petrarka.«

»Knjiga prinaša spoj narave, kulturne dediščine in duhovne dimenzije izkustva.«

»Njegovi zakoni poslovanja so preprosti, vendar globoko smiselni.«

»Uspeh ni zgolj rezultat številk, ampak tudi sodelovanja in reševanja težav strank.«

»Če govorimo o nečem slabem, kot so vojne, poboji in taborišča, vedno rečemo, da si moramo to zapomniti, da se ne bo ponovilo. Mislim, da se ponavlja prav zato, ker nam je ostalo v spominu.«

»Jezik je svet. Od jezika je odvisno, kako se izražamo in kako sprejemamo svet. V skrajnih primerih so besede tudi neprevedljive.«

»Vsekakor drži. Predpostavki bi še nekaj dodal. Po eni strani ne znamo oprostiti, po drugi strani pa nam tudi spomin ne pomaga.«

»Spomin na taborišča ustvarja nova taborišča.«

»Jezik nam daje nekaj, česar v drugem jeziku ni. Daje nam vzdušje, zvok, podobe.«

»Bili smo revni, vendar obdani s knjigami.«

»Včasih se tako nenadoma pojavi, ne da bi pomislil nanjo, nekoliko mi dela družbo in potem izgine, kakor je prišla, in potem sem spet sam.«

»En dan bitke in napredovanje, ki so ga optimistično napovedovali, in protiudarec, ki so si ga obetali, sta se sprevrgla v 'utrdite Havre'.«

»… kaj vse naredi en pogovor / kava nasmeh in objem / (in nekaj minut mačje preje)«

»Tako se zdi, da delo, ki sicer ponuja pretresljive in ganljive zgodbe, kot je recimo opis družinskega odhoda na morje, ko pripovedovalkin oče, že daleč v njeno odraslost, končno 'dobi papirje', včasih ne izrabi priložnosti, da bi svoje poante izrazilo v zgodbah.«

»O določeni neulovljivosti je mogoče govoriti pri vprašanju problemskega fokusa knjige.«