Tema: Književnost

»Huzarji so stali pred hišami, ali pa so po vasi sprehajali, kmetje so jih pa primerjali z Nepotrebnikovim, in vsi so bili teh misli, da niso tako hudi in poredni, kot so si jih mislili.«

»Slovenska beseda v Trstu: njena bodočnost, njena kvaliteta. Saj bo brez tržaške dimenzije slovenski kulturi sploh nekaj manjkalo.«

»Mesto, v katerem sem se rodil, leži na vzhodu Evrope, na prostrani, redko poseljeni ravnini… V mojem domačem mestu je živelo približno deset tisoč ljudi.«

»Zagotovo se bo pojavil pred nočjo.«

»Huzarji so stali pred hišami, ali pa so po vasi sprehajali, kmetje so jih pa primerjali z Nepotrebnikovim, in vsi so bili teh misli, da niso tako hudi in poredni, kot so si jih mislili.«

»Slovenska beseda v Trstu: njena bodočnost, njena kvaliteta. Saj bo brez tržaške dimenzije slovenski kulturi sploh nekaj manjkalo.«

»Mesto, v katerem sem se rodil, leži na vzhodu Evrope, na prostrani, redko poseljeni ravnini… V mojem domačem mestu je živelo približno deset tisoč ljudi.«

»Novak ni le največji slovenski mojster pesniških oblik in pretanjen ustvarjalec besednega 'zvena, ki pomeni, in pomena, ki zveni', ampak 'prostor poezije' z vsako novo pesmijo, bodisi z minimalistično 'definicijo' bodisi z ekspresivno razbohotenim epom, širi s tako polnokrvno poetiko, da njeni občudovalci nismo le presunjeni nad močjo njene ekspresivnosti, ampak smo vsakič znova nevsiljivo, a zavezujoče, povabljeni k samoizpraševanju in iskanju svoje lastne vloge v času in prostoru.«

»Vieni qui.«

»Nočem slišati tega grdega jezika.«

»Nikoli ne gledam oblakov!«

»S prvimi pisnimi poskusi sem hotel šokirati. Nato sem s preučevanja perverznosti prešel na preučevanje normalnosti.«

»Jetnik Vavilov se mi je od prvega trenutka zdel izjemno simpatičen človek, zato mi je bilo resnično žal, da sem ga videl umirati.«

»… ravno odstavljeni od materinih prsi / smo se učili, / da se pride do sredice vsega z zobmi.«

»Ne vidim tega, kar vidiš ti, in ti / ne vidiš tega, kar vidim jaz.«

»Prebivalci Sredozemlja, posebno staroselci, so prepričani, da prav njihov del morja diši lepše in opojnejše od vseh drugih morij.«

»Zakaj pa nam še nikoli nihče ni kupil čevljev?«

»Veter je vlekel od šume prek vročega polja, nad katerim je cvetel dan.«

»Z nemirno dušo sem čakal prihoda Romea izza oblakov, v atlas oblečenega Romea, pojočega o ljubezni v trenutku, ko ima čemerni električar za kulisami že pripravljen prst, da ugasi luno.«

»Ta kretnja je namreč postala manira in se je razpasla kot kuga.«

»Pred dvesto leti bi slikal Suzane v kopeli, zdaj pač slikam ženske v lavorju.«

»Ko trnje veje zabrste, si te privijam na srce.«

»Ko bi me ranil do krvi, bi šele vedela.«

»Šele ko pridemo v nepopolno tišino gozda, / med pravo listje, otipljiv šelest, / mahovit, mehek, vlažen mrak – / bomo postali podobni mahu in skorji …«

»Nimam nič drugega kot svojo preteklost. Vendar to ni več niti sreča niti ponos: ena sama uganka, tesnoba. Rada bi mu izpulila njegovo resnico. Toda, ali človek lahko zaupa svojemu spominu?«

»Kadar so me vprašali, kakšna je razlika med filmsko in gledališko igro, sem ponavadi odgovoril, da takšna, kot razlika med konzervo in slastno pečenko.«

»Star kmet sem zdaj, požvižgam se na uradni položaj!«

»Na naše delo, na črke in na barvo.«

»Granachovo življenje je ena sama strast do življenja, ki brbota tudi skozi vso njegovo pripoved.«

»Na naše delo, na črke in na barvo.«