»Kadar ima moški težave z odvisnostjo, mu je 'dovoljeno' viseti v pubu, lahko se opoteka po ulici in se zapleta v pretepe.«
»Oh, če bi le imela fanta, če bi le imela moža, si včasih mislijo ženske, potem bi bilo vse v redu. In to ne bi moglo biti dlje od resnice.«
»Po Ianovem pristopu smo pregledali primere več na raso vezanih izrazov v knjigah in odstranili številne posamezne besede ali pa jih zamenjali z izrazi, ki so danes bolje sprejeti, vendar vse to storili z upoštevanjem obdobja, v katerem so bile knjige napisane.«
»Roald Dahl ni bil angel, toda to je absurdna cenzura. Puffin Books in Dahlova zapuščina bi se morala tega sramovati.«
»Na začetku je bilo vedno vse videti ljubko, vasica s poprhom snežnih zrnc, ki kot čarobni prah posedejo po strehah in krošnjah dreves ter ponujajo idilično podobo.«
»Snega se ni dalo zaustaviti, kot ogenj je bil. Poguben in zloben.«
»Enigme, dragi moj inšpektor, so del življenja.«
»Spominjam se naše ulice«
»V starih časih je živel na tem svetu tudi Kurent.«
»Lepo.«
»Piš leze po dimniku kot revma po kosteh, bajta vzdihuje kot od privajene, ne prehude bolečine, lesna goba se napihuje kot kura pred spanjem: lahko bi tudi tako, v prispodobah, opisal, kar je slišal skozi priprta vrata. V resnici ni slišal ničesar, kar bi ga spominjalo na človeške glasove niti na glasove udomačenih živali.«
»Ogledal si jo je s spokojnim zanimanjem. Vse je videl, vse razumel. Z obraza ji je prebral, kako malo se ji je v življenju zgodilo.«
»… ubogo kot izložbena lutka, ki z izpahnjenimi rokami čaka, da jo bodo oblekli in ji nadeli lase; ganljivo kot okostje velike ribe, obeljeno od soli, na plaži iz vulkanskega peska, nastlani z nečednimi naplavinami.«
»Vojna se je končala, / odvisno od tega, katero vojno imamo v mislih: tiste, ki smo jih začeli mi, / tiste pred njimi, pred tisočletji in več, / tiste, ki so jo začele z mano, ki sem jih izgubljala in zmagovala – / te vedno cvetoče rane.«
»Lado Kralj z občutkom za dramo in z veliko mero ironije izrisuje večplastno vojno in povojno dogajanje, se poigrava z referencami iz literature in mitologije in prav po kraljevsko v eno združi komično in tragično.«
»V oddaji Izbrana proza objavljamo odlomek z začetka romana v interpretaciji Branka Jordana.«
»Hoja po vrvi, kjer je le malo postankov«
»Sprva se zdi, da gre za suhoparnega 'birokrata' z imenom Ivo Jež...«
»In to vas postavi na ministrstvo za promet in telekomunikacije...«
»Ampak gospa, bilo je kot pri Plutarhu. Zavojevalec vstopi v prestolnico. Kolikokrat ima človek priložnost, da si to ogleda?«
»Več, in še več! / K soncu se v naglici / izgublja polnost. / Meni ostaja pesem!«
»Drugače ni nikoli bral, globoko je preziral vse duhovne zadevščine; toda tule je bilo znanje, vsa čutila so se mu napela, ko je bral, požiral obe knjigi, vse je prepoznaval s telesom, prodiral v besede, podoživljal njihov najgloblji pomen, zavrtal oči skozi knjigo v neskončnost, vpijal znanje, kakor stenj vsrkava olje.«
»Virus poetične norosti nam je v latinskoameriško kulturo v precejšnji meri vbrizgnil dobri stari Miguel de Cervantes.«
»Zakaj se zdi, da v tragedijah postanemo boljši ljudje? In zakaj prizadevanja za skupno dobro uplahnejo takoj, ko so razmere za življenje stabilnejše, in se, tako se zdi, čez noč spet spremenimo v samozadostne pošasti?«
»Oblike, ki jih prevzema to 'izničenje', se razlikujejo glede na kulturne značilnosti, toda trgovanje z ljubeznijo in prijateljstvom je podobno na vseh koncih sveta.«
»Twitter mi je enako tuj kot Lady Gaga.«
»še ne prebrane zgodbe.«
»da žaluje za Rusijo, kot jo je poznala v času študija, vedoč, da je ni več.«
