Ključna beseda: citati

»Rodila sem se kot zelena sliva. / Namenjeno mi je bilo postati okus. / Rodila sem se, da bi postala del okusa sveta. / Morala sem se roditi!«

»Pesnikova dolžnost ni biti v družbi. / V tej Hudičevi službi. Mora pa pesem / postavljati v življenje. Samo tako mu ne / spodmakne žametne buháre, krvavo rdeče, / na kateri ostaja človek. / Na njej ga pesem prepozna.«

»Njegove roke so še vedno držale objeto dekličino telo. Drug drugemu sta slišala utrip srca. Razdraženo mladeničevo telo je dolgi poljub okušalo le kot bolečino; le od določenega trenutka dalje se mu je začela bolečina spreminjati v nenavaden občutek sreče.«

»Vsi imamo svoje mesto v zgodovini, moje pa je med oblaki.«

»Tako zelo sem jim odžrla spanje, / da večkrat vpili so na pomaganje.«

»Nihče ne posluša nerad, če ga siliš, naj si postreže s hrano in živí.«

»Ženina logika, sinočnja gneča na maškaradi v Velikem gledališču, skrokanost, neznanska želja, da bi šli spat, popraznična zgaga – vsa ta mešanica vas sili na bruhanje.«

»Včasih nisem bil tako pameten. Kaj vse sem snedel in kako in koliko! Groza me obhaja ob spominih.«

»Zadnjič sva bila z najinim vnukom Remijem na večerji v restavraciji Carreaux Bleus. Razmišljal sem, da bi si naročil piščanca po baskovsko, medtem ko je Remi hotel piščanca s pomfritom. Lydie pa je najprej vprašala, ali so piščance pitali z biopičo.«

»Tako zelo sem jim odžrla spanje, / da večkrat vpili so na pomaganje.«

»Nihče ne posluša nerad, če ga siliš, naj si postreže s hrano in živí.«

»Ženina logika, sinočnja gneča na maškaradi v Velikem gledališču, skrokanost, neznanska želja, da bi šli spat, popraznična zgaga – vsa ta mešanica vas sili na bruhanje.«

»Včasih nisem bil tako pameten. Kaj vse sem snedel in kako in koliko! Groza me obhaja ob spominih.«

»Zadnjič sva bila z najinim vnukom Remijem na večerji v restavraciji Carreaux Bleus. Razmišljal sem, da bi si naročil piščanca po baskovsko, medtem ko je Remi hotel piščanca s pomfritom. Lydie pa je najprej vprašala, ali so piščance pitali z biopičo.«

»Bili smo revni, vendar obdani s knjigami.«

»Včasih se tako nenadoma pojavi, ne da bi pomislil nanjo, nekoliko mi dela družbo in potem izgine, kakor je prišla, in potem sem spet sam.«

»En dan bitke in napredovanje, ki so ga optimistično napovedovali, in protiudarec, ki so si ga obetali, sta se sprevrgla v 'utrdite Havre'.«

»… kaj vse naredi en pogovor / kava nasmeh in objem / (in nekaj minut mačje preje)«

»… Takšna zavist namreč, sovraštvo, hudobija, ošabnost, napuh, objestnost, častihlepnost in pohlep po denarju, ki prihaja od hudiča in iz naše pokvarjene narave, so zanesljiva znamenja, predhodniki in glasniki propada in pokvarjenosti naše domovine.«

»Sicer pa mora človek življenje presojati povsem mirno in filozofsko. Sentimentalnost, sanjarjenje o nedoseženih meglenih višavah nam dela življenje le težavnejše in neprijetnejše.«

»Rad bi opisal najpreprostejše občutje / veselje in žalost / ampak ne tako kot drugi delajo / ko za prameni segajo dežja in sonca«

»Meščanu ne morem reči, da imava v mislih vsak nekaj drugega, ko rečeva čas. Njemu teče, meni meče polena pod noge. Ko rečeva polresnica: Njega ne zanima, meni zapre usta. Ko govoriva o naravi: Njega sprejema vase, mene uspava, odvrača me. Okruški, rja. On v svojem odsevu briše nezaželeno in se zažira v mojega. Ostajanje. Zanj je odgovor, zame večno vprašanje.«

»Tudi pome je prihajala smrt, vendar se mi ni zdela prav nič mogočna. Če kaj, se mi je zdela anahronistična.«

»Zabadal je vame, bodel je in sekal po meni, nož je udrihal po meni, kakor da je živ. Padel sem vznak, proč od napadalca; z levo ramo sem trdo treščil ob tla.«

»Moja skrivnostnost je nemoderna, temelji na simbolizmu, ki izhaja in kozmičnih pomenov človeške anatomije.«

»Ne pride daleč, kdor gre kar naravnost …«