Ključna beseda: književnost

»Pesem mi, Muza, zapoj, o možu, ki mnogo je blodil,daleč po svetu okrog, ko sveto je Trojo razrušil …«

»Še na mnoga leta. Beckett.«

»Nenavaden rojstnodnevni telegram, ki ga je Beckett poslal Joyceu, veliko pove o njunem prijateljstvu.«

»Kratek in prijeten, igriv jezik namiguje na skupni smisel za humor in kaže na Beckettovo spoštovanje do pisatelja, ki je močno vplival na njegov slog pisanja.«

»Takšni dragulji v zbirki se bodo izkazali za neprecenljive za preučevalce obeh pisateljev.«

»Vsaj tri mesece je potreboval, da je uredil vso papirologijo in si zagotovil vizum za vstop v Švico. In nato je mesec dni pozneje v Švici umrl. Ena zadnjih stvari, ki jih je naredil, je bila, da je spravil svojo družino iz okupirane Francije.«

»Čudovito je, da sta Beckettov in Joyceov arhiv pod isto streho.«

»James Joyce je bil pisatelj, ki je spremenil naše predstave o svetu, ustvarjalnosti in človečnosti.«

»pot / je edino zatočišče«

»je selitev vedno / res obljuba za povratek«

»povratek nas reši / odhod že pred / odhodom«

»odhodom med / spanjem in / budnostjo«

»Bodite pripravljeni. Pes je očarljiv in plemenit. Pes je zvest in ljubeč prijatelj. Pes pa je tudi hedonist.«

»Nekaj sem še mislil narediti, Kaj že?«

»Ko je Shakespeare povedal Anne Hathaway, da je napisal Othella, ali je pripomnila 'Kaj takega! Prepričana sem, da ga jaz ne bi znala …'?«

»Predstavljaš živo vez med tem, kar je bilo, in tem, kar bo.«

»Spomnim se, da nam je nekega večera sam bral oziroma recitiral svojo znano konstruktivistično 'balado' o podgani.«

»Vstopil je. Bil je v kavbojkah, beli majici in ... copatih! Tudi v najzanimivejših sanjarijah ga ne bi mogla obuti v copate.«

»Volja do resnice je, kakor vsaka druga, najhitrejša pot do ponarejanja in prenarejanja kakega dejanskega stanja.«

»Gole gore spregovore kot grozne gore.«

»Bil sem tako rekoč nesmrten, vse do tistega poznega oblačnega popoldneva leta 1981, ko …«

»Bagdad je bil moja ljubezen / in moje prekletstvo.«

»Čas je. Zrak je pripravljen. V nebu je odprtina.«

»Rad imam knjige / ki so jih premečkale / potne človeške roke / včasih s sovraštvom ali gnusom / drugič z ljubeznijo …«

»Človek nima miru ne za delavnik ne za praznik! Na stara leta tekaš sem ter tja kakor pes! Še pismonoše živijo mirneje!«

»Pograbila ga je čudne vrste panika in izpraznil je kozarec.«

»To je nedvomno resno delo, morda malce predolgo, toda v broširani žepni izdaji bi vsekakor našlo svoje bralce. A nikakor ne v zdajšnji obliki.«

»Dada pa nima vonja, ni nič, nič, nič.«

»Tako sam že dolgo nisem bil.«

»Entertejnment na stare teme življenja, žensk, usode, sanjaštva, delavskega razreda, kifeljcev, ljubezni in smrti«