Ključna beseda: književnost

»Najboljša reč na svetu je plot. Kako te vsega razbremeni, kako te vsega osvobodi, kako te naredi samozavestnega.«

»Pripoveduje mi o skodranih, angelskih laskih, ki so zrasli na golih glavah sojetnic.«

»Zakaj so zagrešili toliko umorov, škandalov in grdobij? je z vročično hlastnostjo odgovoril (...); zato, da bi vsem vzelo pogum in bi iz vsega zmešali godljo, potlej pa družbo vzeli v svoje roke.«

»Goljeva proza 'ni izpisana zgolj v realistični maniri, ampak nase opozarja tudi njena forma, pa naj gre za mutiranje kratke zgodbe v smeri poezije, v smeri dramskega dialoga, v katerem vloge niso več razvidne, ali pa v smeri intenzivnosti pripovedi, izpisane v enem odstavku'.«

»Kronike, sicer napol novinarski in zgodovinski žanr, v tokratnem primeru gre za poudarjeno živahno in razgibano osebno zgodovino, so tako dražljiva, kompozicijsko spretno izpisana poročila o popotniku skozi fenomene sveta, ki jih dobivamo v gladkem in artikuliranem prevodu prevajalke, ki so ji tudi posvečene.«

»Vse poletje pel škržat je kot svat, a ostal je brez vsega, ko je burja v vas prišla.«

»Vsako jutro se zbudim, pogledam to svojo reko Dravo in tiste labode in sem srečen.«

»Živel okrog dvatisoč (rojen še med drugo svetovno), okušal dvajsetega stoletja govno, zapustil o tem nekaj rimanih zapisov.«

»Ni bil ne samozavesten, kar si je javnost mislila o njem, ne do kraja zaupljiv, kar smo verjeli ob najbolj intimnih srečanjih.«

»In mi je naprej pripovedovala o tistem kraju, kjer je bil njen izvor oziroma izvir. O dolinah med hribi, kjer pozimi sonce vzide šele malo pred poldnevom in zaide že ob dveh popoldne.«

»Tudi na tebi, o moje nebo, zvezda za zvezdo ugaša, vendar ne bliža se jutro svetlo, burja se ljuto oglaša.«

»Obupan je bil.«

»Svojat je umirala temna od mesa, / ampak, ptiči so / tudi umirali temni od mesa. / Kaj tu manjka?«

»Ker smo živeli pod Sodbo, ne da bi vedeli za to«

»Njegove ustnice so poezija, ki je ne bom prebrala«

»Je vonj po smislu, ki v dimu šine / kvišku med uplinjene znake ...«

»Kako težko je biti slab / kako težko je biti sam, / in biti star, pa biti mlad!«

»Iščemo dobre in dobro napisane romaneskne zgodbe.«

»Začel sem pisati šele po 40. letu starosti, vendar se je to nato izkazalo za eno najmočnejših doživetij v življenju in največjo nagrado, kar bi jih lahko dobil.«

»Berite dobre knjige, življenje bo poskrbelo za vse ostalo.«

»Nagrada Kresnik danes stopa že v svoje četrto desetletje, nagrado smo obogatili, s cvenkom in vsebinsko. Ter tako na svoj način odgovorili državi, ki se sicer baha, koliko milijonov namenja kulturi, a jo v resnici skruni, diskriminira.«

»Že od nekdaj sem se zelo rad smejal in še zmeraj je tako.«

»Sada idem da napišem bajku.«

»Gledal je celo svoje življenje kot svoj hobi.«

»Potem se pa usedimo, je rekel Mendel.«

»A zdaj pa se boš še norca delal iz nas in nam pravil, da si nek svobodni umetnik!«

»Glede na razmere, v katerih smo, smo se letos odločili, da bomo knjige oživili tako, da jih bomo v Ljubljani in po vsem svetu delili ljudem.«

»Ko sta prišla James Joyce in njegova draga v Ljubljano, v Hotelu Tivoli ni bilo mesta za spanje. Bila je jesen, Joyce pa je začel metati kostanje skozi kanalizacijsko rešetko.«

»V svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo«

»Seveda pripada vsa čast in slava ob nagradah tistim, ki so knjige napisali, uredniku pa zelo pomaga zadovoljstvo, da je objavil dobre avtorice in avtorje, pa tudi, da so oni za svojo knjigo izbrali njega in založbo«