Zdaj govori pisatelj

»Jaz sem pisatelj. Moje korenine so v Tolstoju, Homerju in Cervantesu – pustite me pri miru in ne postavljajte mi več takšnih vprašanj.«

»Prevaranti globoko sežejo v tvojo denarnico in obenem načnejo zalogo dobrih misli.«

»Vse življenje dobival vsakršne lekcije iz ponižnosti, a nobena ga ni zadela do te mere, da bi mu skalila veder pogled na svet.«

»Precej neljubeznive podrobnosti.«

»Konflikti med zdravo in državno pametjo.«

»Toda ker smo v Saramagovem romanu, se Pessoa pred Ricardom Reisom materializira, ta borgesovski fantazmagorični privid mu sporoči, da bo v vmesnem prostoru med življenjem in smrtjo obstajal še devet mesecev...«

»Kdaj neko bitje vključiti v moralno skupnost? Ali imamo moralne dolžnosti do umetne inteligence?«

»Res veselo je dvorišče, vsak tu koga kdaj obišče. Sosed rad je pri sosedi, zmeraj kaj ga čaka v skledi.«

»Vse preostalo so naredili Nejc Gazvoda, Aleksandar Popovski in igralci.«

»Ne morem ti reči ničesar v tolažbo. Po vsem tem pretresu in bolečini je grenko. Lahko ti pošljem le svoj objem in svojo ljubezen ter vse svoje molitve.«

»Odločil sem se, da ne bom več pisal romanov, in da če torej pišem, pišem iz sebe in o sebi, o tem, kar se dogaja okoli mene.«

»Moral sem izoblikovat svoj lasten jezik in obenem najt okoli sebe in v sebi kolikor je le mogoče pikanterij za navest, sicer bi se pripoved utegnila bralcem zdet bolj duhamorna od življenja.«

»Jugoslavija mi je nekaj pomenila.«

»Šlo mi je za Jugoslavijo.«

»Zaradi nobene besede tega, kar sem napisal o Jugoslaviji, me ni mogoče denuncirati, niti ene same. To je književnost.«

»Moja draga je bila gola.«

»Nobena skrivnost ni, da je pisatelj Kubricku zameril svoboščine, ki si jih je privoščil z njegovimi liki«

»Film je kot velik, lep kadilak, v katerem ni motorja«

»Jutri bom tak, kot sem bil danes zjutraj.«

»Pravzaprav si naenkrat nisem želel ničesar vnesti v organizem; izmenjati snovi z okolico.«

»Moje telo je moja distanca.«

»Nikoli nisem videl smisla v tvoji potrebi po tem, da iz vsakega stavka narediš nov odstavek.«

»Vsi postavljajo vprašanja kot vi, nihče, ki pristopi k meni, pa, kot se zdi, ni prebral ničesar ali ne ve ničesar o tem, kar sem napisal.«

»Jaz sem pisatelj. Moje korenine so v Tolstoju, Homerju in Cervantesu ‒ pustite me pri miru in ne postavljajte mi več takšnih vprašanj.«

»Po vseh prepirih sem presenečen, da me je Švedska akademija izbrala.«

»To so dobri ljudje.«

»Tega literatura ne sme početi.«

»Verjel sem. Klic je prišel iz Stockholma, zakaj ne bi verjel«

»To nagrado označil kot 'napačno kanonizacijo literature'.«

»Po vseh prepirih sem presenečen, da me je švedska akademija izbrala.«