Zdaj govori pesnica

»Dolgo sem živela z njo, / svojo nadomestno mamo. / Ko sva se našli, sva druga drugi / s kože postrgali nezaupanje. // Zasušeno popkovino je privezala / na svoje koničaste zobe. / Z nogami sem se oklenila / njenega života.«

»Izza reber zajoče pogrešanje.«

»Mesnate muhe / na pol zmrcvarjene / pustim razstavljene.«

»Zadržan, a estetsko dovršen pesniški izraz«

»Ko sem tole napisala, se jim je odprl neki svet, ki ga niso poznali. In tako so hoteli, da postanem kot most med Italijo in Slovenijo.«

»samo da sem / : da ne zavračam / poljubov ne dotikov«

»Večer se poslavlja / s pesmijo čričkov / svetloba pridušeno ihti.«

»sem ena tistih / ki vidim česar / drugi ne vidijo«

»Pesmi ne piše popolnost.«

»Ni bilo videti, da se bomo kdaj dvignili nad meglo.«

»Tako se poleti: Počakati dovolj dolgo, da postaneš vse, megla, krilo, zrak, da si vse to ves, potem méne izgubijo ostre robove in ostane samo še gibanje, preprosta plovba v drug časovni pas.«

»Poezija se rodi in nagovarja v samotnosti.«

»Naj vaju predstavim,mi je rekel skupni znanecin nisem bila več x,ki se ga ne tiče y,ki sedi zraven mene v avtobusu,čaka pred istim javnim straniščem,trka pred istim okencem,stoka pred isto ordinacijo,živi na isti ulici incelo v istem bloku.«

»Pisanje poezije je delo, včasih težko.«

»Med pandemijo sem si zadala cilj, da bom vsak dan napisala eno pesem. Ta projekt je trajal leto in pol. Seveda mi vsak dan ni uspelo, a pisala sem redno in nazadnje sem imela več kot dvesto pesmi.«

»Tudi v spremni besedi k slovenski izdaji pravite, da poezijo pišete 'po posluhu' … Točno tako. Seveda tega ne morem početi vsakič, za nekatere teme takšen način ni primeren. Pri drugih pa je. Všeč mi je ponavljanje. V moji zbirki je tudi pesem, ki je bolj kot pesem za petje.«

»Predstavljam si tišino, / ne krik galeba, ko spozna, / da doma ni, / tišino, ki potem sledi.«

»Bolečino opišemo z orodjem, / ki nam jo nanaša o s t r a / k o t r e z i l o, topa kot / udarec«

»Stvari so urejene, najprej pros- / tor nato koža in spet prostor. / Prostor, koža, prostor: jasen / razpored reči.«

»Konje so vadili, da so imeli / težišče zadaj in lažje izvajali / p o s k o k i n p o k l o n, / princu v pozdrav so jezdeci / dvignili konja na zadnje noge / in nato še v skok z brco nazaj.«

»Francoski plemiči so v porog / revoluciji okrog vratu nosili rde- / če rute, v s p o mi n na / giljo t in o. Nekaj so imeli, / kjer bi moral biti nič.«

»Norost je norost, v vodo ska- / če, kjer je most«

»Enkrat te / prestreže Devica Marija, drugič / padeš na kup gnoja. Včasih se / poženeš v čisti nič.«

»Pesniki so si različni med seboj, tako generacijsko, kulturno, družbeno, celo politično, in tudi njihove poetike so zelo raznorodne.«

»Pesniki so si različni med seboj, tako generacijsko, kulturno, družbeno, celo politično, in tudi njihove poetike so zelo raznorodne.«

»Pismo nagovarja Evropo in svet z namenom, da pesnik poudari v času pisanja pisma najbolj aktualne, najbolj pereče zadeve, ki takrat vladajo v Evropi.«

»Pismo Evropi je pomembno tudi zato, da vrne v javno rabo ta pesniški ali celo umetniški jezik.«

»Kako sem, ah, molila v želji strastni / Ljubezen in Nebo: »Naj to ne mine!« / A daleč bil moj up je od resnice.«

»Tiščim glavo v pesek, ne vem, / iz kamna stiskam kri, ne vem, / butam z glavo v zid, ne vem, / posipam sladkor, ne vem, / mečem granate, ne vem.«

»Ljubezen prestane prvo noč, / se razlije v leta, teče mirno, / skoraj obstane, ko se kopljeva v sreči.«