Zdaj govori pesnica

»To je realnost temnopoltih deklet.«

»Ena najčistejših pesmi pa je nedvomno materinska Prideš.«

»V tišini je vse, a le v besedi se vse razpre.«

»Kako naj sprejmem samo sebe v dom svojega telesa.«

»Vsi računajo na moje roke, da jih bodo umirile in vrnile, meni pa se vrača hrana v požiralnik.«

»Včasih zmanjka besed, / takrat je treba biti dozorel, / mirno obsedeti in si priznati meje.«

»nihče // ne vstopi: / zunaj tako diši, da // se njegovih vrat / ne da odpreti«

»edino // gibanje : // hlapenje«

»vidim mizo, nastlano / s skicami, neuspelimi, pol končanimi / akvareli, kozarec z zabarvano vodo, tuš in / bambusovo pero, tempere, vidim«

»ob njem vsak / dan prebije ure, ne meni se / za umikanje in spiranje obale, za / drsenje usedlin // v podmorske kanale, sleče se / in lovi ravnotežje v plitvini, tam so // valovi najmočnejši – si / govori, da je to // gola // degeneracija starega / tkiva, dezorientiranost, / ne k njej usmerjeno čustvo-/ vanje – vanje se potem potopi, zapusti slike in zvoke / s površja, dopusti, da / drugo telo z vso močjo vdira v vsako / njeno režo, poro, da jo premetava / po svoje, da je to njuno // edino še / mogoče zlitje«

»in tvoji roki, zdaj le še kamni-/ ti puh // prah, ki poseda / zrak«

»To ni moja Ljubljana! To ni moja rdeča zvezda!«

»To ni moja Ljubljana! To ni moja rdeča zvezda! Zato se z današnjim dnem odpovedujem naslovu častna meščanka Ljubljane.«

»Ko napoči dan, se vprašamo, kje lahko v tej neskončni senci najdemo luč.«

»Demokracija se da občasno odložiti, ne da pa se je trajno poraziti.«

»Vedno obstaja luč / Če smo le dovolj pogumni, da jo vidimo. / Če smo le dovolj pogumni, da luč postanemo.«

»Hotela sem uporabiti svoje besede v službi enotnosti, sodelovanja in skupnosti.«

»Zaradi tega sem postala pripovedovalka in performerka, kakršna sem.«

»Želela se je predvsem 'primerno pokloniti temu trenutku v času'.«

»Umetnost je ključno zavezana socialnemu stiku.«

»Pesem mi je vdirala v dušo brez nadzora.«

»To je veliko priznanje. Več kot imaš let, pogosteje te morajo ljudje razveseliti, ker že v treh dneh pozabiš, da so ti nekaj dobrega naredili.«

»Svetloba prihaja od spodaj, / telo ob tvojem spi in ne vidi, / kako preži zunaj, razbija po oknih, / tiplje pod vrati, / polzi iz tebe.«

»Mrzel februar, / ko sem bila spočeta sredi mrtve narave, / in moker november, / ko sem bila rojena.«

»Naselili smo se / v tkanine, / med prostore, / ki so dišali po prahu. // Našli smo si prenočišča – kjer jih ni bilo, / smo si jih ustvarili.«

»Prihajam kot ena, a stojim, kot bi nas bilo 10.000. To bo počela Kamala, ko bo stopila v Ovalno pisarno z Joejem Bidnom.«

»Od tukaj, če sedim pri miru, vidim / vrh velikega bora /…/ Če se na stolu malo vzravnam / slika ni več popolna.«

»z nedosegljivo mirnostjo predmeta, / da vedeti, da je bila ves čas / samo orodje, in vendar se zdi, / da ji ni bilo mogoče dodati / nobenega gibanja, / ki ne bi bilo kot njena volja / že davno v njej.«

»Tudi jaz imam otroke.Hčerka me prosi, naj pišemsamo še vesele pesmi,in ne vem, ali bi biloneodgovorno ali hrabro,če bi jih lahko.«

»Javno življenje ni ravno po mojem okusu ... Nisem si mislila, da sem tip človeka, ki bi ga sploh opazili.«