Zdaj govori pesnica

»Predanost življenju je predanost smrti, / zeleneča v plahutanju vej / s hitečimi poganjki obnavljanja. / Ali pomirjenost ob valovanju temnega morja. / Ali blaženost z vonji zemlje prepojenih teles, / ganjena nemost, sporazumno molčanje / ob nenadnem obdarovanju z vednostjo, / ki jo spet in spet prekrijeta noč / in moč novih juter. / … «

»Sama je prepričana, da današnji svet potrebuje veliko poezije, ki bo preglasila jezo in nestrpnost, ki sta postali del naše realnosti.«

»Stranka SDS je podganja stranka.«

»Je, upam, kar pogosta reakcija človeka v družbi, ki ni najbolj prijazna, kjer je ogromno homofobije, rasizma, šovinizma, seksizma, in to je moj način akcije.«

»Za samoto je potreben pogum, ne moreš se dolgo strinjati, ne moreš več deliti malih prigod skupnosti, ne moreš več pisati o univerzalnosti izginjanja, zato živim v mestu, se opominjam, da najdem prostor sred križišč, nekateri odhajajo domov, drugi dom še iščejo, obdobja, desetletja antagonizmov in protislovij, razmišljam na sprehodu mimo ljudi, mimo razočaranj in bolečin, in minevajo, ostajajo za mano.«

»Včasih, v polsnu, še vedno slišim očeta, / ki kliče moje ime … da nekaj nisem storila, / ali da sem storila narobe. / Ker z očmi, /polnimi utopije, pač ne morem hoditi po svetu.«

»Za svojo mizo sem, / priklenjena z zlato verigo. // Ni me: mame, ljubimke, prijateljice - ...«

»Prosto uriniranje po telesu svoje ženske / je razumel kot vrhunec izkazovanja ljubezni. (…) Teknila mu je kri. Tudi menstrualna. (…) Obilne krvavitve v njegovi navzočnosti / naj bi potrjevale mojo pripadnost.«

»Pisati ali ne pisati – to je vsa razlika.«

»Moj materni jezik je fašizem.«

»Moj materni jezik je bil jezik zveri.«

»Še ena nora ženska.«

»Dokler Zahod ne prizna Vzhoda in obratno, bo Evropa še naprej dekle, ki jo je ugrabila pohota starega patriarhalnega boga.«

»Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja.«

»Rožiči pa – / ravno prav grenki, ravno prav redki, / kdor jih vzljubi, jih bo zmeraj iskal.«

»Ko je umrl moj dedek, / sem uzrla / ljubezen.«

»Refleksija o poraznem družbenem položaju žensk, še posebej lezbijk in prvoosebne govorke.«

»Politična satira nastane v hudih časih, ko so ljudje v stiski.«

»Osnovna nit, ki povezuje tokratno pesniško zbirko Kaje Teržan, je temeljni odnos med zvestobo in svobodo.«

»Na jezik sem ujela snežinko in se spraševala, ali je sneg nalezljiv.«

»Mogoče zaradi tega, kako se včasih iz strašnega, grdega izcimi nekaj lepega, rahlega, ki pa na koncu tudi propade.«

»Ko gre (pesem) skozi devet filtrov, ko je izčiščeno, takrat napišeš to. Ko je pesem narejena, jo zapišeš. Počakaš, da odzveni v tebi, takrat jo zabeležiš.«

»Za prvim vogalom je zlo, to spoznavajo že otroci.«

»Zdaj zdaj me bo nekdo prepoznal / in morala bom živeti svoje švedsko življenje / z neustrašnim moškim in dvema deklicama, ki ju vozim / na uro baleta.«

»Za svojo mizo sem, / priklenjena z zlato verigo. // Ni me: mame, ljubimke, prijateljice …«

»pot / je edino zatočišče«

»je selitev vedno / res obljuba za povratek«

»povratek nas reši / odhod že pred / odhodom«

»odhodom med / spanjem in / budnostjo«

»občutki so zato / da se jih ignorira«