Ključna beseda: rojstvo

»To je trenutek, na katerega smo čakali. Po letih trdega dela smo končno dosegli svoj cilj – mladiček se je pridružil svetovni družini pand.«

»Pot do rojstva pande, ki ga ljubkovalno kličejo Rio, je bila zahtevna.«

»Pojasnil je, da so leto začeli precej delavno, saj so se do 10. ure rodili že štirje otroci, osem pa jih bo na svet prišlo vsak trenutek.«

»Tudi najtežji otrok v letu 2025 v ljubljanski porodnišnici je bila deklica, ob rojstvu je tehtala 5180 gramov.«

»Prvi deček je težak 3300 gramov in dolg 54 centimetrov.«

»Zadnji deček pa tri minute pozneje.«

»Leto smo začeli precej delavno, saj so se do 10. ure rodili že štirje otroci.«

»Najlažja deklica je imela ob rojstvu komaj 390 gramov, rodila se je decembra in ji gre zdaj dobro.«

»gre obema dobro«

»kot nekaj iz znanstvenofantastičnega filma«

»Dojenček ima 30-letno sestro«

»Precej nadrealistično je«

»najnajina namen ni bil podiranje kakršnih koli rekordov«

»že vidi podobnost z njeno hčerko«

»gre obema dobro«

»kot nekaj iz znanstvenofantastičnega filma«

»Dojenček ima 30-letno sestro«

»Precej nadrealistično je«

»najnovejši rekord glede tega, kako dolgo je trajalo od spočetja zarodka do rojstva živega otroka«

»samo želela, da gre za belopolti krščanski par, ki živi v ZDA«

»njen namen ni bil podiranje kakršnih koli rekordov«

»že vidi podobnost z njeno hčerko«

»Številna dela sem napisal po zaporih.«

»Svoj prvi simfonični koncert sem napisal celo v koncentracijskem taborišču.«

»Če bomo enkrat zamorili individualnost človeka, potem smo čreda ovac, ki jih lahko kdor koli vodi tudi v klanje.«

»Bila je kar zanimiva silvestrska noč, v bistvu dosti aktivna, skoraj bolj kot smo pričakovali.«

»V naslednjih desetih minutah smo potem porodili še tri dečke, tako da smo skupaj takoj po polnoči porodili štiri fantke, potem pa še enega malo kasneje in zdaj se spet nadaljuje.«

»Česar se javnost verjetno spominja, kar je relativno zelo redek dogodek, tako da smo na to še posebej ponosni.«

»Čeprav nič ne more vzeti / dni, ki jih morda sploh ni, / in četudi smo še večni, / ne bomo več, kot smo bili ...«

»Za Strniševo objektivno poezijo je najbolj značilno izginjanje pesniškega subjekta oziroma skrivanje tega 'jaza' za podobo, prispodobo, metaforo, zgodbo.«