Ključna beseda: pesmi

»Je eden najživahnejših, najbolj optimističnih ljudi, kar jih poznam, vendar njegovo splošno vedenje ne bi smelo nakazati, da je kaj drugega kot globok mislec.«

»navdih – kako blefirati navdih? Se ne pusti prepisati?«

»srečanje z L. S. (2) – Če so tam daleč razkropljene vse daljave, kje so tu blizu vse bližine?«

»Včasih si samo navadna ovca, ki protestira, ker so jo že prevečkrat ostrigli.«

»Preteklost in sedanjost, znanost in književnost v delu prepletajo v strastnem zagovoru upora proti nacionalizmu in podpihovanju k vojni.«

»Živeti svoje življenje.«

»Stockholmski javni promet vam podarja trenutke poezije.«

»Primarni in v teh razmerah ključni namen nove platforme je olepšanje bivanja starejšim članom naše skupnosti in vsem ranljivim skupinam.«

»V trenutnem času stiske je njihov vsakdan še posebno krhek in negotov, saj so obiski svojcev in prijateljev doma ali v domovih onemogočeni in s tem družabno življenje praktično ustavljeno.«

»Pesem naj ima / kazalko, ključno besedo na koncu, ki napeljuje, ne pa narekuje.«

»Hočem, da Moj prvorojeni, Meni po božji milosti podarjeni sin pripada odslej Moji vrli junaški brambni sili in ga imenujem za vrhovnega imejitelja Svojega pehotnega polka št. 17, ki naj nosi odslej ime Cesarjevič.«

»Vsakič znova je izziv že vstopiti drug v drugega / istočasno – / se premakniti iz izhodišča, ga sploh najti / in si na pol poti stopiti na prste. / Nato potovati skupaj po različnih trajektorijah – / pljuskati na obe strani oceana hkrati, / tako, da si lahko do konca življenja / liževa sol z vratu. / Na koncu pa se spontano / skobacati iz tvojega trebuha, / v drugem kraju, / v drugem času, / in sprejeti nadaljevanje.«

»zato čakam na čas, ko bo nekdo ob njegovi šesti knjigi zapisal, da je 'pesnik vsakdanjosti' – in bo takrat to držalo.«

»Vsak oblak je čudež, ki bežeč razširi obzorje. Vsak sončni zahod je čudež iz magičnega ahata. Vse vsemirje je en sam čudež! – Pod indigom večerne zarje zapisujem ta čudež na nebo A štiri formata.«

»Vsak pesnik je velik otrok. In vsak otrok je mali pesnik. / Otroštvo je poezija življenja. Poezija je otroštvo sveta.«

»Biu sm hauzarski srotek, doma iz fabriških hauzov, gospod Kus pa una dva so bli iz fabriške vile, pet cimrov, u predsob pa telefon direkt u fabriko.«

»Če pesmi niso potrebne posamezniku, so nujno potrebne človeštvu.«

»Vsaka pesem, pa naj bo še tako odprta, je vedno tudi zelo konkretna – ukvarja se samo s tem, kar je v njej.«

»In edina verjetnost, ki jo poznava, / je nezmožnost izreči prejšnja življenja.«

»Stvari, kot so: 'Čutim, ob nekaj udov sem. / Morda tudi ob jezik. Neznosna bolečina. / Nezmožnost ubeseditve.'«

»Primerna bi bila tudi mednarodna konferenca o njenem delu, saj je brez dvoma relevantna avtorica za svetovni prostor.«

»Projekt je bil zame osebno prijetna izkušnja in velika čast. Od nekdaj me je zanimalo in me še vedno zanima samo njeno ustvarjanje.«

»Pesmi muce Potovke imajo status antologije, a če bi premogle še znanstveno infrastrukturo, bi bilo delo enakovredno izdajam Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, ki že 70 let izhajajo s podporo SAZU-ja in države.«

»Tradicionalna književnost po njenih besedah otroka vzgaja 's poslušnostjo in poslušljivostjo', v subverzivni književnosti pa ima otrok kot nosilec napredka tudi pravico do svojih napak.«

»Specifika Svetlanine pesniške mačkologije je diskretno sporočilo, ki ob proslavljanju mačjih kraljevskih veličanstev nevsiljivo upesnjuje tudi senčne strani življenja, med drugim boj za preživetje.«

»Ker ve, kaj je zlo, ker ga je boleče izkusila in se zoper njega tolikokrat borila, nam ta velikodušna avtorica podarja poezijo igrivosti, smeha, topline in bližine, podarja nam dobroto v obliki dobrih, odličnih, smešnih, upravičeno jeznih, globoko ranljivih verzov.«

»Svetlana Makarovič bi morala biti članica SAZU-ja, morala bi biti osrednja osebnost predstavitve Slovenije na bolonjskem in frankfurtskem knjižnem sejmu in nominirati bi jo morali za Nobelovo nagrado.«

»Mladinske pesmi Svetlane Makarovič lahko beremo skozi prizmo t. i. teorije karnevala filozofa Mihaila Bahtina ali pa nanje apliciramo misel Sandre Beckett, ki govori o dvojnem naslovniku, torej o t. i. crossover književnosti.«

»Bil sem razočaran, ker ni nič posebnega.«

»Tudi v romanih ni izjemen.«