Zdaj govori urednica

»Gre za prestižen umetniški projekt.«

»Morda zato, ker se je oglasila prezgodaj, kulturna in politična otoplitev se je zgodila leta 1952 na ljubljanskem pisateljskem kongresu in po Stalinovi smrti, ali pa čisto preprosto zato, ker je bila ženska in znotraj patriarhalne družbe 'pozabljena polovica'.«

»Na začetku smo se zelo zanašali na pomoč zunanjih sodelavcev, bili smo sicer novinarji, a smo uporabljali vprašanja, ki so nam jih svetovali, oziroma predlagali pri snovanju oddaj, zdaj pa smo se precej bolj osamosvojili. Imamo zdravo mero samozavesti, da se teme lotimo sami, vsi ustvarjalci se poglobimo v neko stvar, jo preverimo in napišemo. S tega vidika smo tudi odrasli v neke bolj specializirane novinarje. Glede tem smo pa malo bolj aktualni in sledimo novicam iz znanosti, nečemu, kar je aktualno, ima odmev tukaj in zdaj. Velik poudarek dajemo tudi na več reportažnega tona, da se gre na lice mesta, da se gre v laboratorij, z nekom na teren. S tem smo dali več novinarskih primesi, oddaja je bila na začetku bolj namenjena izobraževanju in informiranju, ki so ga predvsem vsebinsko podajali zunanji sodelavci, zdaj pa smo to preložili tudi na novinarje.«

»Šlo je za petdelno serijo, ki je bila zelo široko zastavljena, naredila sva jo z Matjažem Gregoričem. Dotaknila sva se vse diverzitete na našem planetu, kakšne so številke živih bitij, njihova teža, kako (hitro) izumirajo vrste in podobno. Osebno so mi vedno dragi dobri gostje, ki so res pomembni na mednarodni ravni.«

»Pandemija nas je spet potegnila na različne okope, še vedno se nismo pobrali po tem precej napetem in preizkusnem času. Tako kot se ničemur v življenju ne da in sme popolnoma zaupati, enako velja tudi za znanost, ker je v njej vpletenega veliko denarja in interesov, tega se je treba zavedati.«

»To je navzkriž z vsem, kar sem cenila pri reviji; zato tam ne morem več delati.«

»Ne bom se več drsal na bajerju je roman, skozi katerega se preprosto zadrsamo.«

»Za organizacijo festivala skrbi glasbeno uredništvo prvega sporeda Radia Slovenija z urednico Simono Moličnik.«

»Urednica je ocenila tudi, da je ustvarjanje na področju šansona zadnja leta 'malce zamrlo', a je ob tem izrazila veselje nad tem, da se je s tem festivalom odprla nova možnost za spodbudo tovrstnega glasbenega ustvarjanja.«

»Gre pri šansonu za medsebojni preplet besedila in glasbe.«

»Glasbeno ustvarjanje na področju šansona zadnja leta malce zamrlo.«

»Veselim se, da se je s festivalom šansona odprla nova možnost za spodbudo tovrstnega glasbenega ustvarjanja.«

»Poklicni mit, naj se lektor pri posegih v besedilu omeji na minimalne popravke, je razblinila urednica Nataša Müller, ki je opozorila na prepogosto stilno šablonsko prevajanje – lektorji bi rekli 'z uporabo modnih besed'.«

»Ljudska glasba ni nekaj, kar bi nam bilo všeč samo po sebi, zaradi svoje glasbene lepote.«

»Poznavanje in razumevanje duhovne kulture preteklega nas ne le bogati, temveč nam pomaga razumeti družbeno, kulturno in umetniško prepletanje sedanjosti.«

»da je marsikaj med vrsticami, to je pa tudi značilno za najboljše pisatelje«

»To, da jo je pisala hči Marte Paulin Schmidt, ji daje poseben ton.«

»Vohljam za tematsko raznolikimi deli, ki so blizu doživljajskemu svetu otrok, take, ki jih nagovarjajo z dobro napisano zgodbo in vznemirljivo vsebino«

»Knjige, ki jih izbiram za program, govorijo o prijateljstvu, odraščanju, odnosih v družini, skupnosti, z njimi se odpravimo na najrazličnejše pustolovščine, v različna kulturna okolja, in tudi v fantazijo«

»Vsi smo povezani, potrebujemo drug drugega in mir, da se lahko razvijemo v sočutne odrasle«

»V času, ko Rusija v Ukrajini neti vojno, ne moremo čiste vesti nadaljevati svojega dela ter pisati o kulturi in umetnosti, kot da se nič ne dogaja.«

»Na žalost se število prejemnikov nizkih pokojnin ne zmanjšuje.«

»Za umetnostnozgodovinske opise v knjigi je poskrbela Jassmina Marijan.«

»Za kateri si ne bi mogli misliti, da lahko sodelujeta.«

»V seštevku različnih diskurzov – od strokovnega do poetičnega, na terenu zajetih in komponiranih zvočnih krajin, avtorice raziskujejo odnos med človeško kulturo in nečloveškimi vrstami, odnos, ki ga v številnih dognanjih lahko neposredno prenesemo tudi na katerega koli družbeno pogojenega Drugega. Ta odnos premišljajo tudi na ravni forme: v odmiku od besede namenjajo posebno pozornost raziskavi senzoričnega jezika, fizične izkušnje, ki jo piše zvok in tudi sama zvočnost besede.«

»Ni le zgodovina Marezig, ampak celoten okvir, vsi pomembnejši dogodki, ki so zaznamovali Istro in naše ljudi v njej.«

»Rok in Juš predstavljata tip voditelja, ki mu mladi zaupajo, kar je izredno pomembno, ko ustvarjaš kviz za otroke.«

»Za roman Kintsugi telesa je Senka Marić dobila nagrado Meša Selimović.«

»Nekako se mi je zdel novinarski poklic na neki prelomnici, ne zgolj zaradi enormnih konfliktov, ki jih v medijih sproža sedanji predsednik vlade, temveč predvsem zaradi prehoda v digitalnost, ki je močno načela vlogo, pomen, pravzaprav poslanstvo medijev in novinarskega poklica.«

»Takšen način se pri obravnavi biografskih študij pogosto izkaže za najboljšega, kajti govorimo o živi materiji, govorimo o ljudeh, ki jih ni mogoče obravnavati na matematični način.«