Ključna beseda: roman

»Večino časa je bila zadovoljna s tem, da ga nima, značaja oziroma penisa, zavedajoč se, da je to ena omejitev manj, ena ovira manj na poti do svobode, ki jo je poimenovala kot svobodo izbire, izbiro pa sicer, kot vsi vemo, v veliki meri narekujeta značaj oziroma penis.«

»In če človek vidi delček celote, mu to prav nič ne pomaga, če v tuji mu besedi dihur prepozna (besedo) dih, ki jo pozna, ali pa ga zven neznane besede krma spominja na grm; približki ga prav nič ne približajo resnici, prav tako bi se lahko motil v celoti.«

»Umetnost je simptom, bodisi nezadovoljnosti bodisi nezadovoljenosti, in velika škoda je za svet, da nam njegovo sliko takole izkrivljeno podajajo prav ljudje, ki se v njem najmanj znajdejo. Umetnost je protinaravna, kriva vse družbene gnilobe, ja, ja, umetnost je kriva, ljubezniva, neusmiljena.«

»Zgodovina je pripoved, v večini napačna, / o dogodkih, večinoma nepomembnih, / ki jih ustvarjajo vladarji, / večinoma faloti, / in vojaki, večinoma bedaki!«

»Starine, ne pa crkovine!«

»Je pa res, da sem že od šestega leta hodil veliko v kino, tudi po dvakrat, trikrat na dan. /…/ Pri filmski režiji me najbolj zanima zgodba, ki jo napišem kot scenarist. /…/ Ko pišeš scenarij, si pol leta sam, tako kot takrat, ko pišeš roman. Potem pa greš na teren s sto ljudmi v ekipi.«

»Rodi me vsak dan drugačna zora, upajoč vdih, hvaležen izdih.«

»Lipa suvereno zamahne z vejo in mimogrede odpihne lestev, motorko in avtorja, ki mu polomi par reber in ga trdo položi sebi k nogam.«

»Svoji ženi ali moji materi o svojih izkušnjah nikoli ni povedal ničesar.«

»Ta zgodba o vojskovanju, ljubezni in norosti ima grozljivo moč.«

»Glavni junak je obtožen čarovništva in nekaj nenavadnega je v načinu, kako pripoved deluje na bralca. Člani žirije smo se strinjali, da sta njegova očarljiva proza in temna, briljantna vizija vplivali na naša čustva ter na nas naredili močan vtis. Da sta nas ujeli.«

»Njegova osredotočenost na detajle! Njegova izjemna pozornost na to, kar mu govorim. Veliko zanimanje za reči, ki jih ne vidiš, ker so preblizu. Ker jih imaš vse dni pred nosom. Mislim, da me je razorožilo prav to. Iluzija, da imam ob sebi pisatelja.«

»Težko razumem človeka, ki vse v življenju počne v enem jeziku.«

»Beseda 'čefur' je zaradi vas postala celo sprejemljiva, morda celo kul.«

»Še čefurju ne smeš več reči, da je čefur.«

»Če bi me kdo prosil, naj mu zaupam najhujše, kar se mi je kdaj zgodilo, da bi iz tega on dobil zgodbo, bi ga poslal k vragu.«

»Poskušal sem kar najbolj temeljito pripraviti, prebiral sem zdravniška poročila iz begunskih taborišč, v stiku sem bil z organizacijami, ki pomagajo beguncem, in podobno.«

»Če si predstavljam, da bi kdo prosil mene, da mu zaupam najhujše, kar se mi je kdaj zgodilo, da bi iz tega on dobil zgodbo, bi ga poslal k vragu.«

»V resnici še vedno prihajajo in so še vedno tu, a ni nikomur več mar, mediji so dobili nov cikel zgodb in jih o tej problematiki ne zanima več poročati.«

»Hotel sem, da bi bila knjiga kar najbolj 'telesna', osredotočil sem se na telesno izkušnjo ljudi, ki so prišli v Evropo skriti v motorju avtomobila.«

»Vedno računam, da bodo bralci sodelovali z mano. Tudi biti dober bralec je neke vrste umetnost: v branje moraš vložiti energijo, vključiti lastna čustva, občutja in spomine – celo življenje.«

»Evropejci, ki se pojavijo v romanu, so brez izjeme negativni liki: brezbrižni do trpljenja, dobičkarji, mučitelji, ko vidijo človeka v stiski, pokličejo policijo.«

»Boschwitz je knjigo napisal v štirih tednih 'kot v vročični omami'.«

»V javnosti bi bilo ogromno zanimanja za doslej popolnoma neznan roman o volkodlaku, ki ga je napisal eden najbolj branih ameriških avtorjev 20. stoletja. To je roman, za katerega nihče ne ve. Dokončan Steinbeckov roman. Neverjetno.«

»To vsekakor ni Steinbeck – realist, je pa Steinbeck – naturalist, ki ga zanima človeški značaj. Mislim, da bi roman bralce zanimal, ker gre za grozljivko, in ne za njegov tipični žanr. Steinbeck s to knjigo napoveduje žanr kalifornijske detektivske noirovske proze. To je srhljiva zgodba, ovita v megleno, zlohotno, strupeno skrivnostno vzdušje.«

»Le zakaj dokončan roman slavnega pisatelja ne bi našel poti na dan? Upam, da jo bo.«

»Kdo v resnici sem?«

»V njej je strnil svoja razmišljanja o ljubezni, slovesu, ljubosumju in zakonu.«

»Ingeborg Bachmann se mu je na svoj način maščevala v romanu Malina.«

»In zakaj ne nje, z roko pokaže na košato mešanko Elzo, ni hujšega, kot da star kuža pristane v azilu.«