Ključna beseda: roman

»Ker hoče avtorica Privežice res prikazati kot zahojen in zatohel kraj, je večina likov precej stereotipnih, a to deluje njej v prid, saj se zlijejo z vso nesnago kraja in postanejo eno, nekakšna zlovešča gmota, ki bi v pravljicah predstavljala zmaja, ki ga je treba ubiti.«

»Sylvie je v trenutku očarana nad novo sošolko, Občuduje jo, jo ceni, pripravljena je narediti vse, da bi jo dekle imelo rado nazaj.«

»Ne bi se mogla bolj strinjati: V zgodbi ni bilo nobenega notranjega zaleta in ni mogla zadržati bralčevega zanimanja.«

»Ko je leta 1954 napisala knjigo, je bila že izpiljena avtorica. Uničila je nekaj del, s katerimi ni bila zadovoljna. Tega ni uničila. O svoji zapuščini mi je nekoč rekla: Naredi tako, kot se ti bo zdelo prav.«

»Duševna ali telesna ranjenost vpliva na potomce. Žalitve, udarci ali krogle, ki te zadenejo, ranijo tudi tvoje še nerojene otroke.«

»Očetje so kislo grozdje jedli, otroke pa zato skominajo zobje.«

»Mislim, da v romanu ni stavka, misli, pokrajine, opisa ali človeka, ki ga ne bi na izkustveni ravni doživel. Od vsake smreke, vsake ceste, vsakega kamna . . .«

»Kriminalka je vredna tudi resnega in odraslega človeka.«

»V toliko letih si neki stil prisvojiš, ti postane lasten, se v njem dobro počutiš. Je inštrument, kot motika, in znaš se z njim izražati. To sem prenesel sem.«

»Mislim, da sem prišel do konca poti, kar se tiče filma.«

»Na neki čuden način se mi zdi, da je Bilo je nekoč ... v Hollywoodu moj zadnji film. Torej, nekako sem se odrekel pritisku, da bi dal nekakšno zadnjo veliko voilà izjavo.«

»Pišem roman o veteranu druge svetovne vojne, ki se zaljubi v kino.«

»Začuda se celo zdi, da – glede na sodobne politične preference volivcev – roman, ki svari pred histerijo zaradi migracijskih tokov in strahovi pred virusi, a se odvija v daljni preteklosti, po izidu še vedno pridobiva aktualnost in pomen.«

»Z izzivom se je Erwin Köstler spopadel mojstrsko: skrajno zahtevno preklapljanje med pogovornimi in konjunktivnimi govoricami ljudstva in laičnimi filozofskimi refleksijami, cerkvenozgodovinskimi poročili in razpravami ter psovkami in sočnimi izrazi je prevajalcu uspelo prevesti brez vsakršne jezikovne, vsebinske ali literarne napake, čeprav je bilo prevajalsko delo v tem pogledu pravo minsko polje. Izvrsten prevod ne priča zgolj o izrazitem jezikovnem in socialnem čutu, temveč tudi o bogatem zgodovinskem in kulturnem znanju.«

»Omenite samo kakemu Romu romantično predstavo o tem, kako živijo v stiku z naravo, pa se vam bo smejal.«

»Cigan, ampak najlepši je tiste vrste roman, pri katerem se zdijo besede odveč.«

»Kadar gneteš besedilo, da bi postalo odraz človeške izkušnje, si vedno nezadovoljen – vsaj pri meni je tako.«

»Kdo ti je dal pravico, da v prvi osebi pišeš kot Rom, kot ženska, kot Kurd, če pa nisi nič od tega trojega?«

»V krdelu smrdi, ampak je toplo?«

»Vse, kar je pri vas negativnega, obstaja tudi pri nas, včasih še v večjih dimenzijah.«

»To pravzaprav ni romski, ampak bajaški jezik, ki ga govorijo Romi v Medžimurju.«

»Tri leta, v katerih je nastajal scenarij, so bila zame učna doba.«

»Istina je kompleksna zadeva.«

»Resnica je voda globoka.«

»Kadar kdo naš fuka njihovo, fuka ves Sabolščak. Kadar kdo njihov fuka našo, ga vtika vsemu Sabolščaku.«

»Mislila sem, da ju bo moj pogled za vedno obdržal na svetlem, pri življenju. Vedno sem si domišljala, da v sebi nosim nadčloveško moč, ne vem, od kod ta misel.«

»V resnici nisem nikoli rešila nikogar, nikdar nisem bila niti blizu temu, da bi kogar koli rešila.«

»Pred mnogimi leti sem verjela, da je moja družina blagoslovljena s posebno svetlobo, prepričana sem bila, da se nam ne more zgoditi nič hudega.«

»Jezna je na primer na pruskega kanclerja Bismarcka, ker pri njem prepoznava začetek razmišljanja Nemcev, češ da so od takrat naprej vse hoteli imeti 'preveliko'.«

»A kljub temu je Olga ženska svojega časa.«