Zdaj govori nagrajenec

»Filmi so stari komaj dobrih sto let. Predstavljajte si, da bi bilo slikarstvo ali glasba staro pičlih sto let! Ne vem, v katero smer se bo filmska umetnost razvijala, a ogromno mi pomeni, da mislite, da sem njen pomemben del.«

»Posneli smo film o možaku, ki je izumil atomsko bombo – v dobrem in slabem zdaj vsi živimo v Oppenheimerjevem svetu. Zato bi nagrado rad posvetil vsem mirovnikom.«

»Tole vlogo sem potreboval bolj, kot je ona potrebovala mene, in zaradi nje sem boljši človek.«

»Rekla si mogoče, če zmagam!«

»Opravičujem se, ker sem skrivni gost.«

»Sploh se ne počutim skrivnostno. A to je življenje nekoliko poenostavilo.«

»Bil je navdih zame, tako kot za mnoge, številne pisce, in prejeti nagrado v njegovem imenu je velika čast.«

»Če je v ozadju neko poglobljeno in ne površinsko ukvarjanje, potem se mi zdi, da je poezija res močna in lahko učinkuje na bralstvo ter ga nagovarja.«

»Velikokrat sva nastopala skupaj, velikokrat tudi posebej, a tudi takrat sva vedno pozorno prisluhnila drug drugemu. Rad sem poslušal Tomaževe zadržano interpretirane, neverjetno zgoščene pesmi.«

»Ne bom rekel, da so v HFPA rasisti, ampak ...«

»Pred svojo zgodbo sem se skrival«

»Od prve velike začetnice do zadnje rime jezikovno pester, prepleten s pristnimi slovenskimi frazemi, metrično pravilnimi verzi in izvirnimi rimami ter besednimi igrami, ki odlično povzemajo ton in barvo izvirnika ter slovenskemu gledalcu poleg izjemnega komičnega doživetja ponujajo tudi pristno in bogato jezikovno izkušnjo.«

»da je treba kljub rahlemu izboljševanju, opozoriti na sistemsko nezadostnost pri podpori kritiškega poklica«

»Pri tem naj bi jih vodili strogo profesionalni razlogi, kar je označil za prazno besedičenje.«

»Prepričan sem, da se majhen narod, kakršen je slovenski, narod, ki živi na sečišču svetovnih poti, prepričan sem, da se tak narod lahko reši samo z vero vase, z zdravo, trezno, a neomajno nacionalno zavestjo.«

»Razume svoje delo in nagrado kot upor proti spakedrani digitalni angleščini in ohranjanje bogastva maternega jezika.«

»Dovolite mi samo stavek. Bili smo skupaj. Hvala lepa.«

»Bilo je takšno presenečenje, da sem moral počakati na uradno razglasitev, da sem dojel.«

»To je preprosto odlično – gre za tako veliko nagrado in tako dolg seznam izjemnih avtorjev – še zmeraj ne morem verjeti.«

»Začel sem pisati šele po 40. letu starosti, vendar se je to nato izkazalo za eno najmočnejših doživetij v življenju in največjo nagrado, kar bi jih lahko dobil.«

»Berite dobre knjige, življenje bo poskrbelo za vse ostalo.«

»Ta nagrada je priznanje vsem, ki smo sodelovali pri ustvarjanju dokumentarnega filma, še posebej Anji Čuček in obema strokovnima sodelavcema, prof. dr. Marini Dermastia in prof. dr. Tomu Turku. Brez njih ne bi bilo nič. Posebno veliko priznanje je, da dobiš nagrado na ameriških tleh, kjer je konkurenca izjemna.«