»Zelo sem vesela, da sem napisala Eleganco ježa, toda ko ga prebiram zdaj, ugotavljam, da besedilo še ni bilo zrelo. In Eleganca ježa ni pomembna knjiga. Tako kot jaz nisem velika pisateljica.«
»Agni ni mogoče uvrstiti v kategorijo ljubezenskih romanov, čeprav je ljubezen pravzaprav njeno osišče, težko bi ji rekli srhljivka, a vendar deluje srhljivo, prav tako pa to ni klasičen psihološki roman, četudi ga v samem temelju zanima prav psihologija človeka – zlasti področje strasti in gonov.«
»Da bi se pripoved tem čim bolj približala, 'mora vsaj na videz precej daleč, pogled mora docela potujiti, ga, denimo, filtrirati skozi oko kamere, stopiti v sanje ali pa dati priložnost živalim, da spregovorijo same. Kajti šele s takšnim odmikom je mogoče priti zares blizu tistemu delu človeka, ki je v sodobnem racionalnem svetu pogosto zatajevan, tudi tabuiziran – v njegovi živalski naravi.'«
»Skoraj bukolična zasnova s kunci v kletkah, a tudi puško na steni, je odličen teren za pomenljiv in grozljiv kontrast, ki ga v zgodbo vnese surova demonična strast: večna človeška tematika, ki lokalno umeščeno pripoved spremeni v univerzalno, docela našo zgodbo.«
»Izpisan z literarno veščino, široko razgledanostjo po kulturni krajini in tankim posluhom za arhetipsko, 'roman' neizprosno zavrta naravnost v živec civilizacije. Agni zaboli, vendar tudi katarzično sooči in očisti.«
»Vsi so vključevali temo ponavljajoče se zgodovine in težke zgodbe. Dodal je, da so se na koncu odločali med dvema romanoma, obema z vojno tematiko. S štirimi glasovi proti trem je zmagal Vojnović z Jugoslavijo, mojo deželo.«
»Žal mi je le, da se nisem mogel udeležiti podelitve v Vroclavu, a po svoje je bilo tudi nekaj posebnega, saj sem novico izvedel skupaj s svojo družino in se skupaj z njo veselil. In skupaj bomo tudi proslavili to veliko nagrado. Z daljšim sprehodom.«
»V nekem smislu gre za zgodbo o tem, na kakšen način se identiteta, ki jo prek kazalnikov spola, rase in ekonomskega razreda označujemo kot 'belega premožnega moškega', v kapitalističnem redu sesuva sama vase.«
»Ključni trenutki zanjo so spolni napad uglednega zobozdravnika, soočenje z izkrivljanjem krščanskega nauka v Gileadu, ki svojo oblast utrjuje tudi z naslanjanjem na religijo, in seznanitev z lastnim rodovnikom.«
»Kot bi se nenadoma nase ozrl od zunaj in spoznal, da je bilo tisto, kar se je dogajalo njegovim najbližjim 'resnična zgodba', medtem ko je sam 'še vedno obstajal samo v blodnjaku materinega življenja'.«