Tema: Literatura

»Tako za popizdit težko je preživeti življenje in nikogar izdati, niti samega sebe.«

»Patriarhat je treba rušiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, tudi z jezikom.«

»Pripovedovanje je vojna, še posebej če si nočeš ničesar izmišljevati.«

»Vsaka informacija, ki jo izdam, je opeka v zidu med tabo in mano.«

»Bil sem tako rekoč nesmrten, vse do tistega poznega oblačnega popoldneva leta 1981...«

»Ne premikaj se, ti kurac, ostani točno tam, kjer si!«

»Kje se je zgodil ta prizor? Kjerkoli obstaja reka, most, nekaj hiš.«

»Potujem v vse te kraje, a nikoli ne pridem domov. Hitim na naslednje letalo.«

»Že od nekdaj sem se zelo rad smejal in še zmeraj je tako.«

»Sada idem da napišem bajku.«

»Gledal je celo svoje življenje kot svoj hobi.«

»Potem se pa usedimo, je rekel Mendel.«

»A zdaj pa se boš še norca delal iz nas in nam pravil, da si nek svobodni umetnik!«

»Stoletne hiše slonijo na hribu.«

»Nikoli se ni naučila govoriti. Življenje ji je maličila očetova žalost.«

»Želel bi vas videti golo.«

»To je razkošje! Novica o nagradi me je razveselila, tem bolj, ker jo bom dobil v Sloveniji, kar bo zame prav poseben dogodek.«

»Kot človek postane kovač tako, da kuje, in harfist tako, da igra harfo, bo tudi on postal zaljubljenec tako, da se bo začel ozirati za ženskami.«

»Večino časa je bila zadovoljna s tem, da ga nima, značaja oziroma penisa, zavedajoč se, da je to ena omejitev manj, ena ovira manj na poti do svobode, ki jo je poimenovala kot svobodo izbire, izbiro pa sicer, kot vsi vemo, v veliki meri narekujeta značaj oziroma penis.«

»In če človek vidi delček celote, mu to prav nič ne pomaga, če v tuji mu besedi dihur prepozna (besedo) dih, ki jo pozna, ali pa ga zven neznane besede krma spominja na grm; približki ga prav nič ne približajo resnici, prav tako bi se lahko motil v celoti.«

»Umetnost je simptom, bodisi nezadovoljnosti bodisi nezadovoljenosti, in velika škoda je za svet, da nam njegovo sliko takole izkrivljeno podajajo prav ljudje, ki se v njem najmanj znajdejo. Umetnost je protinaravna, kriva vse družbene gnilobe, ja, ja, umetnost je kriva, ljubezniva, neusmiljena.«

»Naravnost sovražila sem prijetne, gospodinjske priporočilne citate na mojih novih naslovnicah. Spremenili so me v žensko leposlovje najhujše vrste! V njih ni bilo sledu igrivosti ali čudaškosti ali naprednosti, ki so v knjigah. Pa sem jih sežgala.«

»Upam, da bo njen založnik tvitnil fotografijo korespondence, v kateri so jo vprašali, ali so izbrani citati v redu. Saj vsi veste, da se je to zgodilo, kajne?«

»Glede na to, da Jeanette Winterson misli, da 'žensko leposlovje' ne more biti nenavadno ali celo pred svojim časom, mi daje misliti, da ni še nikoli brala nobenega 'ženskega leposlovja'.«

»Fina promocijska poteza Jeanette Winterson. Škoda je le, da mora napadati druge ženske, da bi ji uspela.«

»Rada bi samo dodala, da nisem še nikoli požgala knjig, ki bi jih napisal kdo drug; niti tistih groznih, ki so mi jih pošiljali po pošti.«

»Ves Dunaj žaluje za doajenko avstrijske književnosti in našo častno občanko Friederike Mayroecker.«

»Noro sem zaljubljena v jezik. Potrebujem knjige, potrebujem tišino. Ne maram pogovora. Kar moram povedati, napišem.«

»Kar želim, je, da izginem za svojo biografijo. Pomembna je bibliografija.«

»Postopek pisanja opisala kot 'čarobno stanje, kot da bi bila na drogah', in dodala, da je med delom pogosto jokala.«