Tema: Literatura

»In res je, kamor koli je šel, povsod je za seboj pustil neizbrisne sledi.«

»Finžgar je bil zelo napreden človek, ki mu ni bila mar politika, temveč usoda slovenskega naroda in slovenske pisane besede.«

»Imamo veliko srečo, da je skrbnik Finžgarjeve zapuščene njegov pranečak, etnolog Janez Bogataj, ki nam je pred leti uredil čudovito razstavo, tako da so na ogled mnoge fotografije in nekateri pisateljevi osebni predmeti.«

»Zmaga moje knjige predstavlja glas za karibsko literaturo.«

»Roman The Mermaid of Black Conch je izjemna, krasno napisana, očarljiva in instinktivna knjiga.«

»Pišeta si, da bi se radi čim prej videli. A kaj se bo zgodilo, ko bo do tega prišlo.«

»Znova te potegne vase skozi notranji svet protagonistov izjemnega uma in ranjenih src.«

»Prečenje vsakršnih meja, stvarnih in nesnovnih, preseganje vsakršnih omejenosti je bila resničnost njegove izkušnje. Njegov pravi dom je bil jezik.«

»Tako kot zgodnja zbirka novel Dublinčani je napisan v merilu običajnega človeka, napolnjen z vsakdanjimi izkušnjami, ki jih tako zelo pogrešamo v času ustavitve in zaprtja.«

»Številne smrti ljubljenih v Uliksesu in Dublinčanih so opomniki, da je vsakdan neskončno krhek.«

»Imamo drug drugega, a smo sami. Sami z drugimi.«

»Mu bo Bralec pomagal doumeti tisto, kar se je tistikrat tam zgodilo in kar bi sam težko razumel, saj nas periferije sveta za vedno zaznamujejo s skrivnostno nemočjo.«

»Ljudje pravzaprav nočejo poznati prihodnosti ter da človek, 'rojen kot bomba različnih potencialov', v času odraščanja že doživlja regresijo.«

»Ostane to, kar je večno. Smeti.«

»Sreča v nesreči.«

»Gre torej za leposlovno obdelavo zapisa iz Matejevega evangelija, kako so modri z vzhoda obiskali Jezusa, rojenega v Betlehemu.«

»S to nagrado in odločitvijo, da imamo na eni strani Handkeja in Danojlića na drugi, se je Andrićev inštitut približal ideji združevanja nacionalne in svetovne književnosti.«

»Za Srbijo je pravi prijatelj, preizkušen in vztrajen tudi v najtežjih časih.«

»Srbsko resnico je v celoti zagovarjal tudi takrat, ko mu je to prineslo veliko neugodja in nasprotovanja, tudi po prejemu Nobelove nagrade.«

»Ta nagrada pravzaprav sploh prva lovorika za ta roman.«

»Nekoč je živela Nina, ki je imela na levi nogi tatu. Bil je lep in bil je za vedno. Ko je umrla, so jo upepelili. Tatuja potem ni bilo več. Ni bil za vedno.«

»Nekoč je živel Tomaž, ki je pisal zabavne stvari. Ravnokar jih bereš.«

»Nekoč je živel Vid, ki je bil slep. To je bilo smešno vsem, razen njemu. No, tudi njemu je bilo malo smešno.«

»z velikim občudovanjem in spoštovanjem«

»Pesem šele po tem in prav po tem – je pesem.«

»Tu, glej, sem si vse, otročé, kakršno sem, porisal s temile pikami, s črticami, vse, kar je slovenskega.«

»Ne glede na njihovo šibko kritično maso 'bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj.'«

»Naša prva asociacija ob besedi kronika je črna kronika. To v primeru Pascualovih zgodb sploh ni daleč od resnice. Nezakonita melanholija pomeni tudi ljubezen do literature, v kateri je edina naloga junaka to, da je vedno in v vsakem trenutku zanimiv. Beremo jih lahko celo kot kriminalni ali pustolovski roman.«

»To je izziv, ki so si ga 'v turobnem času zadali v želji po živosti, tudi literarnih dogodkov'.«

»Ne morem verjeti. Zelo sem vesela, to je dodatna motivacija za pisanje in pričakujem, da bova s Suzano dobro sodelovali. Komaj čakam, da izide ta knjiga, ki bo zbirka kratkih zgodb, saj si že dolgo želim, da bi jo izdala«