»Agni ni mogoče uvrstiti v kategorijo ljubezenskih romanov, čeprav je ljubezen pravzaprav njeno osišče, težko bi ji rekli srhljivka, a vendar deluje srhljivo, prav tako pa to ni klasičen psihološki roman, četudi ga v samem temelju zanima prav psihologija človeka – zlasti področje strasti in gonov.«
»Liki v romanu so kompleksni in psihološko dodelani, zgodba se razpleta postopoma, skozi vešče namige, ki so ravno prav zakriti, da jih je bralcu v zadovoljstvo prepoznavati.«
»Da bi se pripoved tem čim bolj približala, 'mora vsaj na videz precej daleč, pogled mora docela potujiti, ga, denimo, filtrirati skozi oko kamere, stopiti v sanje ali pa dati priložnost živalim, da spregovorijo same. Kajti šele s takšnim odmikom je mogoče priti zares blizu tistemu delu človeka, ki je v sodobnem racionalnem svetu pogosto zatajevan, tudi tabuiziran – v njegovi živalski naravi.'«
»In morda bo v njem ob ljubezni tudi kakšen kriminal.«
»Ampak predvsem je to ljubezenski roman, v katerem je iz pisem razvidna materina ljubezen do mene, moja ljubezen do nje in moja ljubezen do mačka Širaza.«
»Skoraj bukolična zasnova s kunci v kletkah, a tudi puško na steni, je odličen teren za pomenljiv in grozljiv kontrast, ki ga v zgodbo vnese surova demonična strast: večna človeška tematika, ki lokalno umeščeno pripoved spremeni v univerzalno, docela našo zgodbo.«
»V njej je strnil svoja razmišljanja o ljubezni, slovesu, ljubosumju in zakonu.«
»Psihološki triler, ki ga je imel Hitchcock za svoj najbolj 'oseben' film, načenja eno od njegovih priljubljenih tematik, obsedeno ljubezen.«
»Psihološki triler, ki ga je imel Hitchcock za svoj najbolj 'osebni' film, načenja eno od njegovih priljubljenih tematik, obsedeno ljubezen.«
»Sama ljubezen«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju