Ključna beseda: prevod

»Mlekar je večplasten portret nekega časa in kraja, kjer vzbujanje pozornosti pomeni nevarnost, molk in zakrivanje oči pa nepopravljive posledice.«

»Burns s prvoosebno izpovedjo dekleta izriše prikaz življenja v tradicionalni severnoirski skupnosti ob koncu 20. stoletja.«

»Prevajalka je s prevodom dokazala, da izvrstno pozna ta prostor v različnih časovnih obdobjih, ki se skozi pripoved zvrstijo, pa tudi različne kulturne, družbene in politične svetove.«

»Novica je bila zanjo presenečenje, a dobrodošlo, kot se zdi.«

»Louise Glück ni bolj poznana, vsaj zunaj meja ZDA.«

»Javno življenje ni ravno po mojem okusu ... Nisem si mislila, da sem tip človeka, ki bi ga sploh opazili.«

»Louise Glück je ameriška Svetlana Makarovič, mogočen pesniški glas, ki ga je nemogoče preslišati.«

»Kakor koli, kolikor vem, danes ni ravno najsrečnejši dan v življenju 77-letne ameriške pesnice.«

»Kritiki pogosto izpostavljajo skrajno izčiščen, natančen izraz in izjemno intenzivnost pesmi, ki žarijo kot plamen sredi teme.«

»Al Araf je v Koranu zid med rajem in peklom ‒ zid spoznanja.«

»Al Araf je apokalipsa shizofrenije sodobnega človeka in zemljevid njegove prihodnosti.«

»Alamut je roman, v katerem se nepopustljivo, do osupljivih razsežnosti zaostrujejo vprašanja človeške biti.«

»Vladimir Bartol je nadvse aktualen, kar dokazujejo vse številnejši prevodi in njegova široka branost na vseh kontinentih sveta.«

»Turški prevod Al Arafa je za angleškim prevodom že drugi celovit prevod te fantastične zbirke zgodb.«

»Nič ni resnično, vse je dovoljeno.«

»Zdaj pa vse tole okrog nas. Za Johana Ota deja vu.«

»Nenavadna koincidenca.«

»Mislil sem predvsem na človekovo silno voljo po preživetju tudi v najtežjih okoliščinah.«

»Imel sem ga za nekakšno eksistencialistično pisanje o posamezniku, ki se pribija skozi kaotični in nevarni svet.«

»Čeprav ... nekaj optimizma mojemu junaku ‒ in avtorju ‒ na koncu knjige ostane.«

»Je komaj tridesetleten napisal mojstrsko zgodovinsko fresko, ki je danes v času pandemije covida-19 sijajno ogledalo krize, ki jo doživljamo.«

»Začuda se celo zdi, da – glede na sodobne politične preference volivcev – roman, ki svari pred histerijo zaradi migracijskih tokov in strahovi pred virusi, a se odvija v daljni preteklosti, po izidu še vedno pridobiva aktualnost in pomen.«

»Z izzivom se je Erwin Köstler spopadel mojstrsko: skrajno zahtevno preklapljanje med pogovornimi in konjunktivnimi govoricami ljudstva in laičnimi filozofskimi refleksijami, cerkvenozgodovinskimi poročili in razpravami ter psovkami in sočnimi izrazi je prevajalcu uspelo prevesti brez vsakršne jezikovne, vsebinske ali literarne napake, čeprav je bilo prevajalsko delo v tem pogledu pravo minsko polje. Izvrsten prevod ne priča zgolj o izrazitem jezikovnem in socialnem čutu, temveč tudi o bogatem zgodovinskem in kulturnem znanju.«

»Kljub uradnemu dogovoru z avtoričinimi agenti, da bomo rokopis prejeli marca 2019, smo angleško besedilo prejeli šele dan po izidu, torej sredi septembra.«

»Opozarja tudi na to, kako nevarno je tolerirati močnega nasprotnika zavoljo ljubega miru oziroma iz strahu za lastno življenje, in posredno kliče k aktivnemu uporu proti diktatorskim režimom.«

»Za 'aktualizacijo' je med drugim poskrbel predsedniški mandat Donalda Trumpa; komplementarna spremljava njegovim avtoritarnim tendencam je ostro nasprotovanje splavu in pravicam LGBTQ-skupnosti, ki ga zagovarja podpredsednik Mike Pence.«

»Samo bliskovitosti prevajalca Uroša Kalčiča se imamo zahvaliti, da je slovenski prevod vseeno izšel v prejšnjem letu.«

»V Deklini zgodbi je pisateljica postavila temelje okrutnega gileadskega režima; v Testamentih dobimo vpogled v vse njegove plasti.«

»Bralec Lydio tokrat spoznava neposredno in celostno, ne vidi samo njenih dejanj, ampak se lahko prepriča tudi o njenih občutkih.«

»Pri tem avtorjev izjemno izbrušen in izčiščen slog, pronicljiv humor, občutek za suspenz ter raba literarnih prijemov, kot so prolepsa, prepričljiv dialog, vložena zgodba, intertekstualnost, v sklopu katere prednjačijo predvsem citatne aluzije, ki jih črpa tako iz slovenske kot svetovne zakladnice književnosti, odtehtajo v prid literarnosti.«