Ključna beseda: poezija

»Pesmi še kako potrebujemo v temi, sredi senc, svojih ali teh, ki se, kakor se zdi, tudi v tej sončni pomladi gostijo v strašljiv mrak na obzorju sveta.«

»Gre za praznik poezije, željni smo, da pride čim več ljudi, ki obožujejo poezijo, pa naj jo pišejo, lektorirajo, urednikujejo ... Najpomembnejše je, da jo berejo.«

»Pa ne samo s Kosovelom, ampak tudi z drugimi njegovimi nasledniki.«

»Težimo k novi družbi, ki bo živela čim večje človečansko življenje. Težimo k človečanstvu.«

»Pesniki so lažnivci. / In poleg vsega držijo skupaj, / tvorijo razne trope, / kjer se v lažeh med seboj celo podpirajo, / spodbujajo in laži drugih hvalijo. / Večji lažnivec ko je pesnik, / bolj je cenjen.«

»Jaz ne lažem / Jaz vam mečem resnico v obraz / in vi mislite, da se zajebavam«

»Zavidajo mi glas, / včasih mi zavidajo jezik. / Predvsem način, kako ga uporabljam. / Predrzno. Spontano.«

»Mi ti omogočamo varnost. / Kožo si razcefraj z lastnimi nohti. / Za zaklenjenimi vrati hranimo obliže.«

»Diham ob ponedeljkih in petkih. / Diham, ko imam čas.«

»Jaz sem opravičevanje neznanja / z izgorelostjo. / Jaz sem znormaliziran zjeban kolk pri šestnajstih. / Jaz sem znormalizirano kajenje / prezgodaj.«

»Jaz sem cipa, svinja, gospodinja, / preveč govorim in moram utihniti, / se navaditi biti domača žival.«

»Moja garaža dokazuje, da vsak človek uteleša neko bistvo, brez katerega bi bilo življenje zapravljeno.«

»Ko umremo, nekje obleži še ostanek ustvarjanja. Pokaže se neumrljivost pesnika. Ali pisatelja. Ali slikarja. Tudi pečarja. Računovodkinje. Ali njene izšolane kuharice! Neiztrohnjeno srce ima vse mogoče lastnike.«

»Biti svoboden kritik na Slovenskem je težko. Še vedno je! Kritika pri nas v glavnem hodi kot karavana, redki si upajo ali so si upali usekati po svoje.«

»Poezija je vrhunec človeškega duha.«

»Moja garaža dokazuje, da vsak človek uteleša neko bistvo, brez katerega bi bilo življenje zapravljeno. Dobre dokaze tega najdemo v vsakem bivališču: v arheoloških izkopaninah ali v stari kmečki hiši starih staršev. Tu v garaži dokazujejo, da sta vidno in nevidno prepletena.«

»Ko umremo, nekje obleži še ostanek ustvarjanja. Pokaže se neumrljivost pesnika. Ali pisatelja. Ali slikarja. Tudi pečarja. Računovodkinje. Ali njene izšolane kuharice! Neiztrohnjeno srce ima vse mogoče lastnike.«

»Biti svoboden kritik na Slovenskem je težko. Še vedno je! Kritika pri nas v glavnem hodi kot karavana, redki si upajo ali so si upali usekati po svoje.«

»Poezija je vrhunec človeškega duha.«

»Moja garaža dokazuje, da vsak človek uteleša neko bistvo, brez katerega bi bilo življenje zapravljeno. Dobre dokaze tega najdemo v vsakem bivališču: v arheoloških izkopaninah ali v stari kmečki hiši starih staršev. Tu v garaži dokazujejo, da sta vidno in nevidno prepletena.«

»Kaos je precejšen. Pesniki imajo kaos posebej radi. Jezikovni in dogodkovni kaos.«

»Interakcija govorjene besede in eksperimentalne zvočne slike.«

»Kaos je precejšen. Pesniki imajo kaos posebej radi. Jezikovni in dogodkovni kaos.«

»Interakcija govorjene besede in eksperimentalne zvočne slike.«

»kdo te je naredil dan? od kod prihajajo mravlje? / zakaj se drži skupaj nit? / zakaj pada svetloba na nož? / neumna zrelost, drgneš mi ovratnik.«

»A je bilo tako že od začetka sveta? Ne vemo. / Kdo pa ve? Vprašaj učiteljico. Ti samo vprašaj.«

»Vsi bomo umrli in smo jokali. / Tako smo se tolažili.«

»Struktura je roža, duša je signal. / Duša zaboli in je signal, signal.«

»Ker sem lep, in sinji / in sončen in velik …«

»O, ragazzo, tvoje morske peške so trudne. / Poslušaj dež, že dolgo ga nisi poslušal.«