Ključna beseda: poezija

»Lahko zlahka slečeš zaskrbljenost dneva, lahko skočiš z balkona, lahko ležiš na travi in lahko hraniš ptice s svojo pesmijo.«

»Se čudi. Ne bodi žalosten. Duša ti je polna miru, ne prilivaj grenkobe sreči. Duša, ki je polna miru. Ljubi!«

»Neki tuji svet prihaja v nas. Tuje sanje. Neznane daljave. Prazne pokrajine. Sami ostajamo. Sami. Sebi.«

»Ne bodi žalosten. Duša ti je polna miru, ne prilivaj grenkobe sreči. Duša, ki je polna miru. Ljubi!«

»Slutnja trepljanja v zamahih pahljač«

»samo da sem / : da ne zavračam / poljubov ne dotikov«

»Večer se poslavlja / s pesmijo čričkov / svetloba pridušeno ihti.«

»sem ena tistih / ki vidim česar / drugi ne vidijo«

»če je poezija abeceda sveta, in to najbrž, da je, potem je tako zaradi tega, ker beleži ljubezen, sovraštvo, dobro, zlo, tesnobo in strah.«

»Pesmi ne piše popolnost.«

»Ni bilo videti, da se bomo kdaj dvignili nad meglo.«

»Tako se poleti: Počakati dovolj dolgo, da postaneš vse, megla, krilo, zrak, da si vse to ves, potem méne izgubijo ostre robove in ostane samo še gibanje, preprosta plovba v drug časovni pas.«

»Pogumno se je spoprijel z literarnim 'mamutom'.«

»Ogrodje romana Moby Dick ali Kit je pustolovsko, a ga je Melville presegel.«

»Pisala to, kar je živela, in živela to, kar je pisala.«

»Pero je močnejše od meča.«

»Žalosti me, kako veliko je število spopadov po svetu. Najmanj 55. Nekateri trajajo že desetletja.«

»V družbo, ki je strukturirana kot satovje! Kateri idiot je to izbral za leitmotiv?«

»Samo skozi branje knjig se lahko zavemo situacije.«

»Poezija se rodi in nagovarja v samotnosti.«

»Napada Hamasa na izraelske civiliste ne smemo relativizirati.«

»Pisanje poezije je delo, včasih težko.«

»Med pandemijo sem si zadala cilj, da bom vsak dan napisala eno pesem. Ta projekt je trajal leto in pol. Seveda mi vsak dan ni uspelo, a pisala sem redno in nazadnje sem imela več kot dvesto pesmi.«

»Tudi v spremni besedi k slovenski izdaji pravite, da poezijo pišete 'po posluhu' … Točno tako. Seveda tega ne morem početi vsakič, za nekatere teme takšen način ni primeren. Pri drugih pa je. Všeč mi je ponavljanje. V moji zbirki je tudi pesem, ki je bolj kot pesem za petje.«

»Dragi prijatelji, ki se ga z mano po navadi samo totalno nažgete, vesela bom, če me boste obiskali in si ogledali, kako se trudim obnašati kot odrasla oseba.«

»Smrt je zmerom enaka, toda vsak človek umre po svoje.«

»Predstavljam si tišino, / ne krik galeba, ko spozna, / da doma ni, / tišino, ki potem sledi.«

»Dom je hladna voda v orošenem vrču. / Dom so roke, položene na mizo / v nedeljski tišini, po delu, / prazne, ki čakajo, / ki odločajo, / edine, ki ustvarjajo zgodovino. // Dom so roke, na katerih smeš jokati.«

»Poslušaj, nisem tukaj, da bi ti uničila življenje. To vse se je kar zgodilo.«

»Za deželo poletja je druga pokrajina. Zvečer / bo polna luna, ki ima ob strani pego / v obliki peščenega zajca. Luna, polna in bleda, / z ovsenim sijem. Ostaniva tu: razkriva se drugo poletje.«