Ključna beseda: poezija

»Vsak od nas je knjiga krvi; rdeči smo, kjerkoli nas odpreš.«

»Koncert bo priložnost za doživetje izbranih zvočnih pokrajin, v katerih se bodo prepletale akustične, vokalne in elektronske prvine, uglašene s sijajno svetlobno podobo.«

»večer, poln milobe, zvokov in svetlobe, z obilo sveže glasbe in izbrane poezije, z globino ljudskih napevov in višino modernega duha.«

»Zahrbtnost je njihov hobi – ne politična opredelitev … trgujejo z drugačnostjo, ki je v resnici ne tolerirajo.«

»Neuspešnost zahteva neprimerno več poguma od uspešnosti.«

»Včasih je bilo narobe, če so imeli koga za zaletavega, danes je to predpogoj za uspeh.«

»Eto, tako gre to, zdaj vem, pod kakšnim vplivom se je vse to dogajalo.«

»Zahrbtnost je njihov hobi – ne politična opredelitev … trgujejo z drugačnostjo, ki je v resnici ne tolerirajo.«

»Neuspešnost zahteva neprimerno več poguma od uspešnosti.«

»Včasih je bilo narobe, če so imeli koga za zaletavega, danes je to predpogoj za uspeh.«

»Eto, tako gre to, zdaj vem, pod kakšnim vplivom se je vse to dogajalo.«

»Gre za obvezno čtivo tako za vse ljubitelje veličastnega Šalamunovega pesniškega opusa, ki se s temi pesmimi tudi zaključuje, kot tudi za tiste, ki bodo to šele postali.«

»začelo veliko socialno osvobajanje jezika, prestop v odprti govor subjekta, ki si je privzemal številne neuporabljene besede ali izraze iz različnih predstavnih pozicij kot nekaj kreativno samoumevnega.«

»Še eno duplo bom poiskal, / dlje od upanja in brez omotice, / brez suženjskih okovic okoli krempljev, // jaz, črni vran, ki še iščem / gnezdo svojega otroštva, / da bi razkavsal nekaj smeha.«

»Vračam se po stari poti, / navkreber se vračam, / v smeri vetra / ki na poljih umira, // z jato arktičnih gosi, / ki mi leti v klinu skozi veke, / nežno, prav v zenico, / da bi se pogrela // v pazduhi mojih gor in morja.«

»V pritličju stanuje ljubica ministra brez listnice. / Nad njo se je vselila študentka, / ki je prijateljica glavnega urednika privatne televizijske postaje. / Še višje dve sestri blondinki ob torkih sprejemata / znanega poslanca ...«

»Koga naj še gledam ob koncu naše kuge, / kaj se iz tvojih oči pretaka v morje? / Od kod moja nemoč v tvojih solzah, dete Jezus? // Padam k tebi kakor ranjen ptič, / izpovej spet svojo stisko, te rotim, / zakaj me prosiš še za svojo kri? // Dve vodi sva, stopljena sva iz oči v oči. / Ti v mojem dnevu. Jaz v tvoji noči, ki še traja. / Izginil bom, ne boš me opazil.«

»Včasih so slikarji oba svetova, zunanjega, ki je vsem na očeh, in notranjega, ki se očem prikriva, intenzivno raziskovali s postopki portretiranja, še posebej v avtoportretu.«

»Posebna vrednost poezije in umetnosti sploh je lahko samo v tem, da ima eksistencialno razsežnost.«

»No torej, smejati sem se nehal šele, kadar sem začel tuliti, in tuliti, da sem se lahko spet krohotal.«

»Je in izgine / Je in mine / Vrtinec vetra in listja sredi noči / In srna se zbudi ždi v belem mrazu.«

»Včasih so slikarji oba svetova, zunanjega, ki je vsem na očeh, in notranjega, ki se očem prikriva, intenzivno raziskovali s postopki portretiranja, še posebej v avtoportretu.«

»Posebna vrednost poezije in umetnosti sploh je lahko samo v tem, da ima eksistencialno razsežnost.«

»No torej, smejati sem se nehal šele, kadar sem začel tuliti, in tuliti, da sem se lahko spet krohotal.«

»Je in izgine / Je in mine / Vrtinec vetra in listja sredi noči / In srna se zbudi ždi v belem mrazu.«

»To drhtavo moško telo ob mojem, / premeti sanj, ki si jih izmenjujeva / kot kunca, ki se igrava na travniku, / ljubezen, ki se nenadoma zravna.«

»Včasih / skozi ena vrata / izstopi ljubezen // in se skozi druga / vselijo strahovi.«

»Gotovo to počne, ker ve, / da se tudi jaz kdaj / kot listnato testo / krušim po življenju.«

»To drhtavo moško telo ob mojem, / premeti sanj, ki si jih izmenjujeva / kot kunca, ki se igrava na travniku, / ljubezen, ki se nenadoma zravna.«

»Včasih / skozi ena vrata / izstopi ljubezen // in se skozi druga / vselijo strahovi.«