»Vlogo newyorškega brezdomca ustvari z navidezno lahkotnostjo, čeprav jo poganja izjemno natančna in premišljena notranja razčlenjenost zapletenih psiholoških stanj. Skupaj s soigralci je dosleden v nepredvidljivosti, predvsem pa spretno odmerja in lovi občutljivo ravnovesje komičnega in tragičnega.«
»Tektonska vključitev strukture, svetlobe in materiala skupaj z učinkovito strategijo oblikovanja zemljišča ponujajo prepričljivo rešitev za tipologijo športne dvorane. S pozicioniranjem velikega dela stavbe v teren in uporabo strehe za razširitev bližnjega parka se površina projekta podvoji, s čimer se oblikuje rekreacijsko območje na prostem. Lahka kovinska struktura fasade se razteza navzgor in postane zaščitna ograja v obliki črke U, ki omogoča kontinuiteto z okoliškim kontekstom.«
»Čarobnost svetleče zrcalne stene se zlije s pokrajino, hkrati pa uteleša občutek onostranstva. Preprost element ustvari mistično izkušnjo, v kateri lahko lastniki hišnih ljubljenčkov najdejo uteho.«
»Knjiga, ki naj bi bila prvenstveno namenjena mlajšim bralcem, je nedvomno zelo zanimiva tudi za odrasle, saj prinaša kronološki pregled prelomnih dogodkov, ki naj bi jih poznal Slovenec, pa tudi obilico zanimivih podatkov iz takratnega kulturnega, znanstvenega, športnega, gospodarskega in socialnega življenja.«
»Duhovita ljubezenska zgodba o debeli pekovki Margot sporoča, da ljudje na svet gledamo različno, kar je lahko dragocena obogatitev našega obzorja in življenja, saj se raznovrstni pogledi lahko dopolnjujejo in celo sobivajo.«
»Morda se lahko površnemu bralcu ob kakšnem verzu zazdi, da gre kdaj le za posrečeno besedno igro, največkrat temelječo na zabavnem sopostavljanju dveh sorodnih, značajsko pa relativno različnih jezikov in jezikovnih ozadij.«
»Premišljena, pronicljiva in prijetna znanstvenofantastična romantična komedija, ki na duhovit način raziskuje in ugotavlja, da t. i. 'popolno življenje' ne obstaja in da mora za dosego samorealizacije človek biti v stiku s celo paleto čustev, ki naredijo naša življenja zares dragocena in unikatna.«
»Režijski pristop Katarine Klajn niza v sebi sklenjene posamične prizore v homogeno celoto. Tak princip ponuja bogat material in omogoča igralski prostor, ki ga oba protagonista Urška Klajn Marion in Žiga Medvešek polno in kakovostno izkoristita.«
»V štirih pesniških zbirkah, romanu, esejih, spisih in govorih se avtorica vrti okoli tem, kot so meje, izguba doma, tujstvo, o tem, kako postajaš tujec; govori o izgubi in iskanju novega jezika, s tem pa tudi vizije novega, humanega reda.«
»V Odpuščanju je Marija Zidar poskusila in uspela tako videti kot prikazati celotno sliko krvnega maščevanja in poskusov sprave med družinama, zakoreninjenima v starodavnih rodovnih zakonih, ki veljajo v odmaknjenem goratem predelu severne Albanije.«
»V filmu je zavzela perspektivo tako notranjega kot zunanjega opazovalca; njen pogled na temo in vpletene protagoniste je izjemno rahločuten in etičen, zato protagonisti delujejo kot kompleksni in razdelani liki, ne da bi pri tem izgubili svojo pristnost ali dajali najmanjši vtis izkoriščanosti.«
»Prek vizualne privlačnosti lepih, a neizprosnih gora se družbena krajina gladko in domiselno povezuje z naravno, zaradi česar je Odpuščanje zaokrožen, pametno narejen, prepričljiv in zanimiv film, ki je pomemben tako na formalni kot na vsebinski ravni.«
»Nagrado je dobil film, ki s svojim pogumom in iskrenostjo ruši stereotipe. Film brez moraliziranja in iluzij govori o želji po uspehu in uresničenju sanj mlade ženske v politično korektni družbi.«
»Generacije šolarjev so rasle z njegovimi domislicami, ki jih je pripisal nečaku tete Mare, in se z njimi poistovetile. Kot izšolani pedagog je znal prisluhniti otrokom in jim ponuditi 'drugačno šolo', veselo, nasmejano in vznemirljivo. A tudi odrasli so v njem prepoznali izvirnega in pronicljivega humorista, satirika. Njegove bodice so bile vselej blagohotne, z željo, da bi neumnosti prepoznali in jih odpravili, a nikoli žaljive in osebne – kot glas malega človeka, ki vidi, sliši in čuti, pa nima vzvodov in orodja, da bi spreminjal. Ima pa Tonija.«
»Motiv dokazovanja svoje lastne vrednosti je med najstniki najbrž star toliko kot človeštvo samo; preizkušanje mej prepovedanega prav tako. Roman, ki je postavljen v sodobno družbo, skozi avanturistično zgodbo odgovarja na oboje.«
»Delo je pogumno, humorno in kritično hkrati. Nekoliko tvegana odločitev avtorice, da kot samostojno delo predstavi posnetek komuniciranja skupine sodelujočih žvižgačev na daljavo, je bila poplačana in nagrajena.«
»Z odlično fotografijo film naslika zelo ganljiv portret deklice, ki jo z vso občutljivostjo kamere opazuje v otroških igrah, ki se jih igra, in med plesnimi tečaji, obenem pa daje besedo njeni mami, ki počasi razkriva vsakodnevno resničnost, ki je povezana s tem, ali ima njen otrok pravico biti srečen ali ne.«