Ključna beseda: književnost

»In ljudje. Dajemo si srca v upanju, da bodo ostala cela. Že predmeti se sčasoma obrabijo. Vsaka knjiga, ki jo prelistaš in držiš v rokah, je manj nova, ko jo vrneš na polico. Ko si izmenjaš srce, sprejmeš s tem tveganje. Nekateri si jih izmenjajo za vselej. Nekatera moraš dati nazaj. Veš, da bodo zrasla v drugih rokah, če so bile tvoje preveč nerodne in grobe.«

»Imaš samo neskončno časa, golo življenje. Ni to največ, kar lahko sploh kdaj imaš? Takrat nisem vedela, takrat sem se mučila z groznimi vprašanji kot: Kdo sem brez ljudi, ki me obdajajo? Kdo sem brez obveznosti, ki si jih nalagam ali mi jih nalagajo? Kaj imam v resnici rada, kaj rada počnem? V kaj oblikovati čas, ki mi je dan?«

»Književno prevajanje med domišljijo in 'botizacijo'.«

»Do zdaj sta oba sinova vztrajala pri stališču, da ne bo objavljeno.«

»Avgusta se vidiva je sad še zadnjega napora, ustvarjati proti vetru in proti tokovom.«

»Skoraj deset let po njegovi smrti sva ob branju ugotovila, da ima besedilo veliko močnih delov.«

»Z minevanjem časa pomen njegovega dela samo še raste.«

»V osmih kratkih zgodbah v Gluhi sobi – paradoksalno – vrvi od glasov.«

»Svet v njih se zdi nekam čudno zmaknjen in grozljiv, sanjski, a zato nič manj možen, če ne tukaj in zdaj, pa v bližnji prihodnosti.«

»Kot je v pogovoru pred podelitvijo nagrade povedala Kumerdej, vedno znova stopa na ozemlje, ki je tudi njej neznanka.«

»Po njegovih besedah gre za zelo dobre, odlične, pogumne in čustveno intenzivne knjige, ki jih avtorsko odlikujejo drzni koraki.«

»Sedem let se mi je odstirala Ljubljana skoz’ moja očala in me končno privedla do spoznanja, da sem porabski Slovenec. Da sem Slovenec. Na Madžarskem.«

»V resnici gre za notranje strukturiran roman, ki pa je zelo čustven; gre za glas neke ženske, ki je jezikovno zelo bogat, saj je moja junakinja pesnica...«

»Kajuh je bil vesel fant, vedno poln načrtov; s svojimi lepimi očmi je streljal sem in tja...«

»Nikola Tesla je bil zelo priden fant. Vse življenje se je rad učil. V nekem trenutku se je nekaj zgodilo. To je bilo verjetno v Gradcu, v Mariboru se je nadaljevalo. Ker je bil izjemno dober matematik in je imel tudi intuicijo, si je najbrž predstavljal, da lahko matematično predvidevanje uporabi v igrah s kartami.«

»Tako sem se najhitreje naučil, da vse lahko narediš na več načinov. Da so domneve ljudi različne in da je v različnih okoljih normalnost drugačna.«

»Andrić je zelo pomemben in odličen pisatelj. Dober bi bil v kateri koli književnosti. Zelo zanimiva je resnost, s katero se je lotil vsake naloge.«

»Prepričan je bil, da ljudem nekaj dolguje. Rekel je, da človek ne potuje iz sebične želje po veselju, temveč zato, da bi svojim ljudem prinesel zanimive zgodbe.«

»Mladim je govoril, naj se nikoli ne dvigujejo nad tisto, o čemer pišejo. Zlasti pri nadrealizmu mi ni všeč predpona nad.«

»izjemno intenzivna, poetična, čutna knjiga o vseh oblikah apetita«

»inovativen roman s presenetljivo nagajivim tonom«

»iskreno, nesentimentalno in sočutno delo o odločitvah«

»zgodba o dveh generacijah priseljencev iz Slonokoščene obale«

»knjiga, ki mora bralca požreti, da ta nekaj časa živi v njej«

»modrost, radodarnost duha in pisateljičina otipljiva nežnost do sveta«

»Vse knjige so drzne, subverzivne in prijetno perverzne«

»Do nedaleč je le korak in vrata niti niso zaklenjena; zakaj je potem tako težko priti blizu? Ne. Nedaleč ni blizu. Loči ju razdalja, ki se bolj kot s koraki meri z zamolki in praznino, varljivo rutino med obotavljanjem in obžalovanjem. Ta razdalja, nepojasnljiva, občutljiva uganka, je krajina zbirke Nedaleč, njen zemljevid.«

»Stojijo kot celostni izdelki in se jih da brati večkrat«

»Kot take so knjige vedno tudi katalizator sprememb«

»Tudi letos imamo zanimiv nabor, od srednješolca, ki je napisal izjemno protivojno balado, do pesnice v 80. letih«