Ključna beseda: književnost

»Nagrada je velika čast in hkrati velika odgovornost ... za pričevanje, ne nujno v smislu mojega pisanja, ampak pričevanja z vestnostjo in iskrenostjo do sveta.«

»Annie Ernaux očitno verjame v osvobajajočo moč pisanja. Njeno delo je brezkompromisno in napisano v preprostem, čistem jeziku. In ko z velikim pogumom in kirurško ostrino razkrije agonijo izkušnje razreda, opisuje sram, ponižanje, ljubosumje ali nezmožnost videti svoj pravi jaz, doseže nekaj občudovanja vrednega in trajnega.«

»Njen glas je glas svobode žensk in stoletja pozabljenih.«

»Po lanskem letu mislim, da je morda celo nekoliko težje ugibati, kdo bi nagrado lahko dobil letos.«

»Mislim, da lahko po lanskem presenečenju letos pričakujemo bolj znano ime.«

»Veliki ameriški postmoderni romani še niso bili nagrajeni.«

»Je vladar sploh človek? Če sešteješ vse, kar je, ali je vsota človek?«

»Sprašujem se … ne, ne sprašujem se, samo momljam … kaj delam tukaj«

»Zapletene reči so to … podirati zakonsko stavbo.«

»Ne morem narediti, kar bi moral narediti. Ustvarjam podobo tega, kar bi moral.«

»Še kot majhen otrok sem se bil prisiljen jezikovno prilagajati, zato sem sčasoma razumel, koliko te uporaba določenega jezika zaznamuje kot pripadnika skupine in ti da identiteto.«

»V književnosti se ni treba ozirati na mnenje drugih, marveč pisati iz srca, iz želodca.«

»Rad bi videl, da bi imeli otroci, ki odraščajo v romskih naseljih, popolnoma enak izhodiščni položaj kot moji otroci. Rad bi živel v taki družbi.«

»Petindevetdeset odstotkov vsega, kar napišem na Facebooku, je navadno šaljenje.«

»A kljub temu sem presenečen, ko se ljudje čudijo: 'Ti, nekakšen pisatelj, pa pišeš same traparije.'«

»Vsako vrsto resnega pisateljevanja, ki sem jo napisal po letu 1936, sem – neposredno ali posredno – napisal proti totalitarizmu.«

»V konfliktih teh nesrečnih živali se na svoj način zrcalijo življenje, zgodovina in prihodnost vseh narodov in vseh dežel. Vsakdo lahko najde tu svoj obraz ...«

»Vsak človek teži k harmoniji z namenom rásti in prerasti samega sebe.«

»Za dovršene in tankočutne prevode, ki odsevajo poglobljeno poznavanje izhodiščnega in ciljnega jezika ter kulture, za strokovno in natančno prevajalsko delo ter zavzeto prizadevanje za prepoznavnost slovenske književnosti in kulture v nemškem prostoru.«

»Gre za enega tistih prevajalcev, ki je do te mere ponotranjil slovenski jezik, da ga z vsemi jezikovno-ritmičnimi posebnostmi in premenami na avtentičen in subtilen način prenaša oziroma 'tihotapi' v nemščino.«

»Razpokan bodeš hrepenel.«

»Slovenska beseda tolmun, ki v nemščini nima ustreznice, pa je njegovo ljubezen do slovenskega jezika še poglobila, ker naj bi ga vrnila v spominsko pokrajino iz otroštva v Saalfeldnu ob Kamnitem morju.«

»Ta mali knjižni čudež je hkrati žalosten in smešen ter prežet z občutkom stoičnega čudenja ... podoben ni ničemur, kar je Louise Glück napisala doslej, hkrati pa je neizogiben in transcendenten.«

»Povsem nepripravljeni na to prozno delo, saj takšne proze doslej niso videli, iz ust dveh dojenčic, jasne, resnične in brez kančka sentimentalnosti.«

»Glas Glückove je iskren in brezkompromisen ter išče univerzalne zgodbe, pri čemer navdih išče v mitih in klasičnih motivih, ki so prisotni v večini njenih del.«

»Izrazito lirična pisava Francija Novaka gradi svetove, ki so oddaljeni in prepoznavni obenem, pravzaprav so dvojniki naših svetov in njihova ogledala.«

»Anonimni bližnjiki, ki iz teh izbrušeno ogoljenih mikrookolij vznikajo, so liki, odprti v obče oziroma skupno, zato jih lahko bralec kreativno naseljuje z lastnimi izkušnjami, pretanjene moduse upora namreč nakazujejo brez neposredne političnosti.«

»Prav s tem Franci Novak prepričljivo zaokroža zbirko kratkih zgodb Obvoz, ki se umešča v linijo poetične proze, a jo avtorjev prepoznavni glas – brez špekulacij ali kakršnih koli obvozov – vztrajno približuje tudi širšemu bralstvu.«

»Z literarno nagrado novo mesto želijo pri Gogi opozoriti na pomembnost zbirk kratke proze in izpostaviti avtorice in avtorje, ki si zaslužijo zasesti novo mesto v zgodovini slovenske literature.«

»Velika tema književnosti je človeško srce v spopadu s samim seboj.«